Ali je vitamin E naravno protivnetno zdravilo?

Pred petdesetimi leti sta dva kanadska zdravnika odkrila, da lahko dopolnjevanje z naravnim vitaminom E pozdravi obolenja srca njunih pacientov. Zdravnika dr. Evan Shute in njegov brat Wilfrid so kratek čas opevali v časopisih in revijah, nato pa so ju zdravniški kolegi hitro izobčili.

V tistem času nihče ni razumel, kako ali zakaj vitamin E lahko ščiti srce in relativno malo zdravnikov je bilo pripravljeno verjeti, da lahko preprosti vitamin zaščiti ljudi pred glavnim vzrokom smrti tedanjega časa. Medtem sta brata Shute svojim pacientom še naprej priporočala dopolnjevanje z vitaminom E. In danes je, tri desetletja po njuni smrti, vitamin E splošno prepoznan kot ena od najboljših naravnih zaščit pred koronarnim obolenjem srca.

Mnoge zaščitne učinke vitamina E – pri alzheimerjevi bolezni in raku, kot tudi obolenjih srca – običajno pripisujejo njegovemu antioksidantnemu delovanju. Kot glavni telesni v maščobah topen antioksidant, vitamin E nevtralizira nevarne molekule imenovane prosti radikali, ki jih najdemo v onesnaževalcih in stranskih produktih presnove. A sodobne raziskave razkrivajo še nove poti delovanja vitamina E.

Zadnjih nekaj let zdravniki in raziskovalci definirajo obolenja srca kot vnetno motnjo krvnih žil. Istočasno se izpostavlja vitamin E kot močno protivnetno hranilo, ki ščiti pred srčnimi in drugimi vnetnimi obolenji, kakršno je denimo revmatoidni artritis.

Vnetje krvnih žil

Večji del vnetnega procesa pri obolenjih srca se osredotoča na lipoproteine nizke gostote (LDL), ki so vrsta holesterola, ki ga običajno poimenujemo ‘slabi’ holesterol. Visoke ravni LDL so veliko boljši napovedovalec tveganja za obolenja srca od skupnega holesterola. In vendar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dr. Kenny Jialal, kardiolog in raziskovalec antioksidantov na medicinskem centru univerze Texas Southwestern v Dallasu skupaj z še nekaterimi drugimi raziskovalci odkril, da LDL sploh ni problematičen, dokler ni oksidiran ali poškodovan s strani prostih radikalov.

Splošno nerazumljen LDL je v resnici nujen za zdravje, saj predstavlja medij, s katerim se v maščobah topna hranila, kakršna sta vitamin E in beta-karoten, prenašajo po krvi. Vendar, če človek ne zaužije dovolj antioksidantov, se okoli LDL nabirajo prosti radikali in ga oksidirajo.

Normalni LDL telesni imunski sistem ignorira. Ko pa je oksidiran, imunski sistem telesa nanj odgovori z aktiviranjem belih krvnih celic na zelo podoben način, kot bi se lotil okužbe. Te bele krvne celice obkrožijo oksidirani LDL, kot bi bil le-ta bakterija. Ko se imunski odziv razplamteva, se začno izločati še ‘lepilne molekule’, ki omogočijo belim krvnim celicam, zdaj prilepljenim na oksidirani LDL, da se pritrdijo na arterijske stene.obolenja-srca

Med imunskim odzivom telo izloča še druge vnetne spojine, kot so interleukin-6 (IL-6) in C-reaktivni protein (CRP), ki okrepijo in pomagajo ohranjati imunski odziv. Študije dr. Paula M. Ridkerja iz harvardske medicinske šole, so razkrile, da visoke krvne ravni CRP – zdaj že znane kot pokazatelj resnega vnetja – zvišajo možnosti za srčni napad kar za štiri in pol krat. Zaradi tega so zvišane ravni CRP boljši znanilec tveganja za obolenje srca od holesterola, trigliceridov ali homocisteina.

V odgovor na Ridkerjeve prelomne študije zdravniki vse pogosteje merijo ravni CRP svojih pacientov. Po drugi strani pa le malo zdravnikov ve, da sta dve klinični študiji razkrili, da dopolnjevanje z naravnim vitaminom E občutno znižuje ravni CRP. V eni, ki je bila objavljena v strokovni reviji Diabetes Care, je dr. Jane E. Upritchard z Univerze Otago na Novi Zelandiji poročala, da dopolnjevanje z 800 IU naravnega vitamina E, ne pa tudi vitaminom C ali likopenom, zniža ravni CRP za polovico v vsega štirih tednih. V drugi študiji je dr. Jialal naročil 72 udeležencev študije, med katerimi so imeli nekateri obolenje srca ali diabetes, ali pa so bili zdravi, naj jemljejo 1.200 IU naravnega vitamina E vsak dan v trajanju treh mesecev. Članom vseh treh skupin se je raven CRP znižala v povprečju za 30 odstotkov, in 50 odstotkov raven interleukina-6, provnetna molekula sorodna CRP.

Druge zanimive raziskave kažejo na to, da ima vitamin E še druge vrste protivnetnih učinkov. Na primer, je blag zaviralec Cox-2, encima, ki ga telo uporablja za tvorbo vnetnih spojin. Vitamin E zavira tudi različne vrste lepilnih molekul, ki pospešujejo vnetja, ravno tako pa izklaplja negatere genetske aktivnosti, ki vodijo v vnetja.

Tovrstni protivnetni učinki ponujajo razlago, zakaj je dopolnjevanje z vitaminom E znižalo tveganje za obolenja srca v večini kliničnih preskusov. V verjetno najbolj dramatični od teh študij, je dr. Nigel G. Stephens, z univerze Cambridge v Angliji, dajal 400 ali 800 IU naravnega vitamina E 2.000 pacientom s predhodno odkritim obolenjem srca. Po dopolnevanju v povprečju 18 mesecev, je vitamin E znižal incidenco srčnega napada za 77 odstotkov.

Vitamin E je koristen pri revmatoidnem artritisu

Več študij kaže na to, da protivnetni učinki vitamina E delujejo tudi pri zdravljenju drugih bolj tradicionalnih vnetnih obolenj. Pred nekaj leti je v strokovni reviji Annals of the Rheumatic Diseases, ekipa britanskih in nemških raziskovalcev opisala svojo uporabo vitamin E pri zdravljenju 42 bolnikov z revmatoidnim artritisom. Pacienti so dobivali ali 900 IU vitamina E dvakrat dnevno ali placebo celih 12 tednov. In rezultat, pacienti, ki so jemali vitamin E so doživeli kakšnih 50 odstotno zmanjšanje svojih artritičnih bolečin. Poleg tega je 60 odstotkov pacientov na vitaminu E poročalo o splošnem boljšem počutju, v primerjavi s pol manjšim številom v skupini na placebu.artritis2

Drugo študija z bolniki z revmatoidnim artritisom je objavil egiptovski zdravnik v strokovni reviji Arzneimittel-Forschung/Drug Research. Zdravnik je testiral tri terapevtske protokole: enega s konvencionalnimi protiartritičnimi zdravili, drugega z zdravili in zmernim odmerkom antioksidantnih dopolnil in tretjega z zdravili in 600 IU vitamina E trikrat dnevno. Pacienti, ki so prejemali ali vitamin E ali multi-antioksidantna dopolnila so poročali o občutnem zmanjšanju bolečin med prvim mesecem terapije. Tisti, ki so jemali zgolj zdravila, niso občutili nikakršnega izboljšanja vse do konca drugega meseca terapije.

Protivnetni učinki vitamina E lahko koristijo tudi pri dihalnih alergijah. Dr. Andrew Fogarty iz nottinghamske univerze v Angliji je proučeval prehranske podatke in krvne ravni imunoglobulina E (IgE), markerja alergičnih reakcij, pri 2.500 ljudeh. Po navedbah Fogartyjevega članka, ki je bil objavljen v strokovni reviji Lancet, so višji vnosi vitamina E povezani z nižjimi ravnmi IgE. Raziskave na živalih po drugi strani kažejo, da lahko vitamin E znižuje ravni IgE in vnetnih beljakovin, imenovanih citokini.

Naravni vitamin E

Študije dr. Roberta V. Acuffa iz East Tennessee State University v Johnson Cityju, so razkrile, da organizem bolje sprejema naravno obliko vitamina E, kot umetne. Naravni in umetni vitamin E imata različno kemično zgradbo, oba pa se nahajata v prehranskih dopolnilih.Zbral je namreč celo kopico preskusov z ljudmi in ugotovil, da se naravni vitamin E absorbira v kri in tkiva kar dvakrat bolje od njegove umetne inačice.

Za razlikovanje med naravnimi in umetnimi oblikami vitamina E berite drobni tisk na etiketah. Naravni vitamin E bo naveden kot “d-alfa” tokoferol (ali d-alfa tokoferil acetat ali d-alfa tokoferil sucinat), medtem ko umetni vitamin E označujejo kot “dl-alfa” tokoferol.

Čeprav človeško telo bolje sprejema naravno obliko d-alfa tokoferola vitamina E, se tudi druge oblike vitamina E absorbirajo, čeprav v manjši meri. Ravno zaradi tega je morda pametno jemati “naravnemu podobno” obliko vitamina E skupaj z drugimi naravnimi oblikami vitamina E. Poznamo osem različic naravnega vitamina E, štiri tokoferole – alfa, beta, gama in delta – ter štiri podobno poimenovane tokotrienole. Vsi so antioksidanti, in precej verjetno je, da imajo vsi protivnetne učinke. Njihova rahlo drugačna molekularna zgradba lahko omogoči nekaterim teh različic vitamina E delovanje, kjer ga drugi nimajo.

Na podlagi raziskav je je potrebno najmanj 200 IU d-alfa tokoferol dnevno za zagotovitev kakršnih koli opaznih zdravstvenih učinkov, 400 IU pa se kaže kot idealni odmerek. Odmerki nad 800 IU dnevno se priporočajo pod zdravniškim nadzorom. Rzmislite tudi o dopolnjevanju še z drugimi tokoferoli in tokotrienoli, da boste deležni res vseh naravnih oblik vitamina E.

VIRI

Ridker P. M., Hennekens C. H., Buring J. E., et al. C-reactive protein and other markers of inflammation in the prediction of cardiovascular disease in women. New England Journal of Medicine, 2000;342:836-843.

Upritchard J. E., Sutherland W. H. F., Mann J. I. Effect of supplementation with tomato juice, vitamin E, and vitamin C on LDL oxidation and products of inflammatory activity in type 2 diabetes. Diabetes Care, 2000, 23:733-738.

Devaraj S., Jialal I. Alpha tocopherol supplementation decreases serum C-reactive protein and monocyte interleukin-6 levels in normal volunteers and type 2 diabetic patients. Free Radical Biology & Medicine, 2000; 29:790-792.

Wu D., Hayek M. G., Meydani S.N. Vitamin E and macrophage cyclooxygenase regulation in the aged. Journal of Nutrition, 2001;131:382S-388S.

Islam K. N., Devaraj S., Jialal I. Alpha-tocopherol enrichment of monocytes decreases agonist induced adhesion to human endothelial cells. Circulation, 1998;98:2255-2261.

Devaraj S. Jialal I. Low-density lipoprotein postsecretory modification, monocyte function, and circulating adhesion molecules in type 2 diabetes patients with and without macovascular complications. The effect of a-tocopherol supplementation. Circulation, 2000;102:191-196.

Stephens N. G., Parsons A., Schofield P. M., et al. Randomized controlled trial of vitamin E in patients with coronary disease: Cambridge heart antioxidant study (CHAOS). Lancet, 1996;347:781-786.

Edmonds S. E., Yinyard P. G., Guo R., et al. Putative analgesic activity of repeated oral doses of vitamin E in the treatment of rheumatoid arthritis. Results of a prospective placebo controlled double blind trial. Annals of the Rheumatic Diseases, 1997;56:649-655.

Helmy M., Shohayeb M., Helmy M. H., et al. Antioxidants as adjuvant therapy in rheumatoid disease – a preliminary study. Arzneimittel-Forschung/Drug Research, 2001;51:293-298.

Fogarty A., Lewis S., Weiss S., et al. Dietary vitamin E, IgE concentrations, and atopy. Lancet, 2000;356:1573-1574.

Zheng K. C., Adjei A. A., Shinjo M., et al. Effect of dietary vitamin E supplementation on murine nasal allergy. American Journal of the Medical Sciencies, 1999;318:49-54.

Burton G. W., Traber M. G., Acuff R. V., et al. Human plasma and tissue a-tocopherol concentrations in response to supplementation with deuterated natural and synthetic vitamin E. American Journal of Clinical Nutrition, 1998;67:669-684.

 

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja