Vitamin C – titriranje do črevesne tolerance
V tem sestavku je opisana metoda uporabe vitamina C v količinah le malo nižjih od tistih, ki povzročajo drisko (temu pravimo TITRIRANJE do črevesne tolerance). Količina oralno vnesene askorbinske kisline, ki jo prenese pacient, ne da bi prišlo do driske, se proporcionalno povečuje s stresnostjo ali toksičnostjo njegove bolezni. Odmerki askorbinske kisline na meji črevesne tolerance izboljšajo akutne simptome mnogih bolezni.
Manjši odmerki imajo majhen ali nikakršen učinek na akutne simptome, vendar pomagajo organizmu pri spopadu s stresom, ki ga povzroča bolezen in lahko zmanjšujejo težavnost bolezni. Vendar pa, v primeru, da ne zagotavljamo odmerkov, ki bi zadostili temu potencialnemu odjemu hranila, se osiromaši askorbinske kisline najprej lokalno obolelo tkivo, nato kri in na koncu celoten organizem. (Nastopi ANASKORBEMIJA in AKUTNI INDUCIRANI SKORBUT). Pacient tako tvega komplikacije presnovnih procesov, za katere je znano, da so odvisni od askorbata.
UVOD
V obdobju zadnjih desetih let sem z visokimi odmerki vitamina C zdravil več kot 9.000 pacientov. Učinki te substance ob uporabi ustreznih odmerkov opazno spremenijo potek mnogih bolezni. Kakršne koli stresne okoliščine silno povečajo porabo vitamina C. Askorbat izločen z urinom ob stresih katere koli jakosti opazno upade, če ga ne nadomeščamo v velikih količinah. In vendar je bolj prikladno in klinično uporabno določanje potreb po askorbatu in njegove predvidene porabe ČREVESNA TOLERANCA.
Količina askorbinske kisline, ki jo lahko oralno zaužije človek, ki je bolan, in ta ne povzroči driske, je več kot desetkrat večja od količine, ki jo lahko zaužije, ko je zdrav. Ta fenomen povišane črevesne tolerance služi ne le kot pokazatelj količine, ki jo je potrebno zaužiti, ampak tudi nepričakovano in velikansko potencialno potrebo telesa po askorbatu v stresnih okoliščinah. Če ta velikanska potreba po askorbatu ne more biti povsem zadovoljena, nastopi stanje ANASKORBEMIJE.
Pomanjkanje askorbata se verjetno začne v tkivu, ki je neposredno udeležno v bolezen in se nato širi v druga tkiva po telesu. Ustvari se stanje lokaliziranega in nato sistemskega akutnega skorbuta. Ta AKUTNI INDUCIRANI SKORBUT vodi v poslabšano zdravljenje in na koncu do komplikacij, ki zajemajo druge sisteme v telesu.
Mnogo začetnega dela z visokimi odmerki vitamina C je opravil dr. Fred R. Klenner, iz Reidsvilla v Severni Carolini. Klenner je odkril, da lahko virusna obolenja zdravimo z intravenskim natrijevim askorbatom v količini vse do 200 gramov na 24 ur. Irwin Stone je izpostavil potencial vitamina C pri zdravljenju mnogih bolezni, človekovo nesposobnost tvorbe askorbata in posledično stanje hipoaskorbemije. Linus Pauling je proučil literaturo o vitaminu C in pričel svoj križarski pohod, da se javnosti in medicinski srenji razkrije njegova zdravstvena korist. Ewan Cameron je v sodelovanju s Paulingom dokazal učinkovitost askorbata pri zdravljenju raka.
METODA ČREVESNE TOLERANCE
Leta 1970 sem odkril, da bolj ko je človek bolan, več oralno zaužite askorbinske kisline lahko prenese, preden nastopi driska. Vsaj 80% odraslih pacientov prenese 10 do 15 gramov askorbinske kisline v obliki drobnih kristalov v pol kozarca vode, razdeljeno na 4 enake odmerke na 24 ur, ne da bi se razvila driska. Osupljivo odkritje je, da lahko vsi pacienti, ki prenašajo askorbinsko kislino, prenesejo neprimerno višje količine oralno zaužite askorbinske kisline ob bolezni ali izpostavljenosti stresu, ne da bi prišlo do driske. Ta povišana toleranca je nekako sorazmerna s toksičnostjo bolezni, ki se jo zdravi. Toleranca se poviša ob stresu (denimo tesnobi, športni aktivnosti, vročini, mrazu, itd.)(glej TABELA 1). Brez dvoma pogostejši odmerki zvišujejo toleranco tudi za polovico, vendar pa so bile tolerance tudi več kot 200 gramov v 24 urah povsem nepričakovane. Reprezentativni odmerki, s katerimi so odporni pacienti titrirali vnos askorbinske kisline do popuščanja večine simptomov in nastopom driske, so prikazani v spodnji tabeli.
TABELA I – OBIČAJNI ODMERKI POD MEJO ČREVESNE TOLERANCE
| STANJE | ASKORBINSKA KISLINA V GRAMIH NA 24 UR | ŠTEVILO ODMERKOV NA 24 UR |
| normalno | 4 – 15 | 4 – 6 |
| rahel prehlad | 30 – 60 | 6 – 10 |
| hud prehlad | 60 – 100+ | 8 – 15 |
| gripa | 100 – 150 | 8 – 20 |
| ECHO, virus coxsackie | 100 – 150 | 8 – 20 |
| mononukleoza | 150 – 200+ | 12 – 25 |
| virusna pljučnica | 100 – 200+ | 12 – 25 |
| seneni nahod, astma | 15 – 50 | 4 – 8 |
| okoljske alergije in alergije na hrano | 5 – 50 | 4 – 8 |
| opekline, poškodbe, operacije | 25 – 150+ | 6 – 20 |
| tesnoba, šport in drugi blažji stresi | 15 – 25 | 4 – 6 |
| rak | 15 – 100 | 4 – 15 |
| ankilozirajoči spondilitis | 15 – 100 | 4 – 15 |
| Reiterjev sindrom | 15 – 60 | 4 – 10 |
| akutni anteriorni uveitis | 30 – 100 | 4 – 15 |
| revmatoidni artritis | 15 – 100 | 4 – 15 |
| bakterijske infekcije | 30 – 200+ | 10 – 25 |
| infektivni hepatitis | 30 – 100 | 6 – 15 |
| kandidiaza | 15 – 200+ | 6 – 25 |
SLIKA 1. REPREZENTATIVNI ODMERKI PRI ZDRAVLJENJU AKUTNIH SIMPTOMOV BOLEZNI PRI PACIENTIH Z VISOKO TOLERANCO NA ASKORBINSKO KISLINO
1) Opazite lahko, da krivulje simptomov bolezni kažejo zelo majhen učinek na akutne simptome, dokler niso doseženi odmerki 80-90% črevesne tolerance. Morda le odmerki blizu črevesne tolerance potisnejo askorbat v primarna žarišča bolezni.
2) Zatrtje simptomov pri nekaterih primerih ni popolno; vendar je običajno zelo opazno, pogosto pa je ozdravitev hitra in popolna.
3) Hepatitis zahteva odmerek med 30 in 100 grami.
Maksimalno lajšanje simptomov, ki ga lahko pričakujemo pri oralnem uživanju askorbinske kisline, se doseže na točki, ki je malo nižja od tiste, ki povzroči drisko. Velikost in pogostost odmerkov običajno začuti pacient sam. Zdravnik naj ne poskuša natančno uravnavati velikosti odmerkov niti pogostosti jemanja, saj se optimalno učinkovit odmerek pogosto spreminja od odmerka do odmerka. Pacientom se razložijo splošni principi določanja odmerkov ter ocena ustrezne velikosti začetnega odmerka in pogostost doziranja. Ta proces, pri katerem pacient sam išče optimalni odmerek sem poimenoval TITRIRANJE DO ČREVESNE TOLERANCE.
TITRIRANJE DO ČREVESNE TOLERANCE
Maksimalno lajšanje simptomov, ki ga lahko pričakujemo pri oralnem uživanju askorbinske kisline, se doseže na točki, ki je malo nižja od tiste, ki povzroči drisko. Velikost in pogostost odmerkov običajno začuti pacient sam. Zdravnik naj ne poskuša natančno uravnavati velikosti odmerkov niti pogostosti jemanja, saj se optimalno učinkovit odmerek pogosto spreminja od odmerka do odmerka. Pacientom se razložijo splošni principi določanja odmerkov ter ocena ustrezne velikosti začetnega odmerka in pogostost doziranja. Ta proces, pri katerem pacient sam išče optimalni odmerek sem poimenoval TITRIRANJE DO ČREVESNE TOLERANCE.
Pacient skuša TITRIRATI med količino, ki mu že prinaša olajšanje in količino, ki skoraj, vendar ne še čisto, povzroči drisko. Po mojem le tista odvečna količina neabsorbirane askorbinske kisline povzroča drisko; kar ne doseže danke, ne more povzročiti driske. Prav zanimiv je podatek, ko razmišljamo o pravem vzroku te driske, da se toleranca telesa, medtem ko se intravensko vbrizgava hipertonična razstopina natrijevega askorbata, v primerjavi s količino askorbinske kisline, ki se jo zaužije oralno, celo poveča.
Ko oseba zboli, se količina askorbinske kisline, ki jo lahko zaužije, na da bi to povzročilo drisko, poveča proporcionalno z resnostjo ali toksičnostjo obolenja. Tako hud prehlad, ki dovoljuje osebi zaužitje 100 gramov askorbinske kisline na 24 ur med najhujšim obdobjem bolezni, imenujem 100 GRAMSKI PREHLAD.
Verjetno najpomembnejša načela ORTOMOLEKULARNE MEDICINE so BIOKEMIČNE INDIVIDUALNE POSEBNOSTI Vsak posameznik se na substance odziva drugače. In vitamin C ni nikakršna izjema. Kljub temu najmanj 80% mojih pacientov dobro prenaša askorbinsko kislino, čeprav je bilo med njimi relativno malo starejših pacientov.
100 GRAMSKI PREHLAD
Ko oseba zboli, se količina askorbinske kisline, ki jo lahko zaužije, na da bi to povzročilo drisko, poveča proporcionalno z resnostjo ali toksičnostjo obolenja. Tako hud prehlad, ki dovoljuje osebi zaužitje 100 gramov askorbinske kisline na 24 ur med najhujšim obdobjem bolezni, imenujem 100 GRAMSKI PREHLAD.
INDIVIDUALNI ODZIVI
Verjetno najpomembnejša načela ORTOMOLEKULARNE MEDICINE so BIOKEMIČNE INDIVIDUALNE POSEBNOSTI Vsak posameznik se na substance odziva drugače. In vitamin C ni nikakršna izjema. Kljub temu najmanj 80% mojih pacientov dobro prenaša askorbinsko kislino, čeprav je bilo med njimi relativno malo starejših pacientov.
Malčki, mlajši otroci in najstniki dobro prenašajo askorbinsko kislino in lahko zaužijejo, v razmerju z njihovo telesno težo, večje količine kot odrasli. Starejši odrasli lahko prenesejo manjše količine in imajo pogostejše neprijetne težave. Pacienti, ki slabo prenašajo več različnih živil, lahko pričakujejo več neprijetnosti, vendar jim vseeno priporočam, da poskusijo z jemanjem askorbinske kisline, zaradi pogostih pozitivnih učinkov, ki jo le-to prinaša.
Vsa leta mojega zdravljenja obolelih ljudi z askorbinsko kislino, nisem spoznal veliko ljudi, ki bi se ubadali z neprijetnimi težavami ob ohranjevalnem odmerku. Toleranca bolnega človeka na askorbinsko kislino, je tako visoka, da preprečuje mnoge od težav, s katerimi bi se ubadal zdrav človek. Ko askorbinsko kislino predpišemo obolelemu človeku, so koristi tako očitne, da se le redki pritožujejo nad vetrovi in drisko. Ob bolezni učinki predoziranja ne trajajo dolgo predvsem zaradi izjemno hitrega izkoristka askorbinske kisline v telesu.
Za zdravnika je pomembno, da razume načela zdravljenja te velike večine odpornih ljudi. Pacienti pogosto zaužijejo prenizke odmerke in potrebujejo strokovno usmerjanje, da dvignejo odmerke na učinkovito raven. Manjše število ljudi, predvsem starostniki, ki ne prenašajo oralnih odmerkov, po mojih izkušnjah brez težav prenašajo intravenozne odmerke askorbata. Poleg tega je včasih potrebno paciente z resnimi zdravstvenimi težavami zdraviti z visokimi intravenoznimi odmerki, še posebej če so potrebni za odpravo simptomov zelo visoki ohranjevalni odmerki dlje časa.
ANASKORBEMIJA – AKUTNI INDUCIRANI SKORBUT
Potrjena je povezava med določenimi simptomi in skoraj popolnim pomanjkanjem vitamina C v telesu. Simptomi skorbuta vključujejo utrujenost, občutke slabosti, krvavitve dlesni, izpadanje zob, krvavenje iz nosu, podpludbe, krvavitve iz različnih delov telesa, občutljivost na okužbe, slabo celjenje ran, propadanje sklepov, krhke in boleče kosti, in končno smrt.
Potrjena je povezava med določenimi simptomi in skoraj popolnim pomanjkanjem vitamina C v telesu. Simptomi skorbuta vključujejo utrujenost, občutke slabosti, krvavitve dlesni, izpadanje zob, krvavenje iz nosu, podpludbe, krvavitve iz različnih delov telesa, občutljivost na okužbe, slabo celjenje ran, propadanje sklepov, krhke in boleče kosti, in končno smrt.
Razširjeno je mnenje, da to bolezen povzroča le prehransko pomanjakanje vitamina C. In vendar analogno stanje povzroča naslednje: Dobro prehranjeni ljudje imajo v telesu običajno zalogo ne več kot 5 gramov vitamina C. Na žalost pa ima večina ljudi veliko manjšo zalogo vitamina C in so izpostavljeni tveganju za nastanek mnogih težav, ki so povezane z neizvajanjem presnovnih procesov, ki so odvisni od askorbata.
To stanje imenujemo KRONIČNI SUBKLINIČNI SKORBUT Če je bolezen dovolj toksična, da potencialno dovoljuje osebi zaužitje 100 gramov vitamina C, si skušajte predstavljati, kaj naredi bolezen tistim možnim 5 gramom askorbata, ki so shranjeni v telesu. Do stanja AKUTNEGA INDUCIRANEGA SKORBUTA pride zelo hitro. Do nekaterih od teh povečanih presnovnih potreb po askorbatu brez dvoma pride na področjih, ki niso primarno zajeta v bolezni in jih lahko pripišemo izvajanju nalog, kot so povečano izločanje adrenalina in kortikoidov s strani adrenalnih žlez; povečanemu izločanju protiteles, interferona in drugih spojin za borbo proti okužbi s strani imunskega sistema; makrofagom, ki s svojo okrepljeno dejavnostjo trošijo večje količine askorbata; ter tvorbi in obrambi c-AMP in c-GMP s posledično okrepljeno dejavnostjo drugih žlez z notranjim izločanjem ,itd.
Poleg tega pride do strahovite potrebe po askorbatu lokalno zaradi pospešene presnove v primarno okuženih tkivih. Okuževalci izločajo toksine, ki jih nevtralizira askorbat, kar pa ga obenem uniči. Ravni askorbata v nosu, grlu, evstahijevih in bronhialnih ceveh, ki jih lokalno prizadene 100 gramski prehlad, so tako izjemno nizke.
Ob takšnem akutnem induciranem skorbutu, ki je lokaliziran na ta področja, ni nič nenavadnega, da pride do podaljšanja ozdravitve in nastanka komplikacij, kot so kronični sinusitis, vnetje srednjega ušesa, bronhitis, ipd. Predpostavil sem, da se večji del tega askorbata porabi za naloge neposredno povezane z nevtralizacijo toksičnosti virusnih in bakterijskih bolezni. Ob bolezni lahko začutimo nek notranji občutek, da se dogaja nekaj podobnega, ko se približujemo meji črevesne tolerance.
Nedavno pa sem imel osebno izkušnjo z zaužitjem 48 gramov v roku ure in pol, ob nenadnem napadu senenega nahoda med vrtnicami. Po umiku v varno razdaljo do vrtnic je toleranca hitro padla na normalno raven. Ta izkušnja in izkušnje z mnogimi pacienti pod duševnim stresom kažejo na to, da sta adrenalni (nadledvični) žlezi sposobni koristno uporabiti velike količine askorbata, če je ta na voljo. To črpanje askorbata iz katerega koli vira znižuje krvno raven askorbata na zanemarljivo raven.
Takšno stanje sem poimenoval ANASKORBEMIJA. Če takšne anaskorbemije hitro ne odpravimo z oralnim zaužitjem odmerka askorbinske kisline blizu črevesne tolerance ali intravenskega odmerka askorbata, je preostanek telesa bliskovito prikrajšan za askorbat in izpostavljen tveganju za motnje presnovnih procesov, ki so odvisni od vitamina C.
Ob povečani incidenci hude prikrajšanosti za askorbat lahko pričakujemo naslednje zdravstvene težave: motnje imunskega sistema kot so sekundarne okužbe, revmatoidni artritis ter druge s kolagenom povezane bolezni, alergične reakcije na zdravila, hrano in druge substance, kronične okužbe kot so herpes ali posledice akutnih okužb kot so Guillain-Barre Reyev sindrom, revmatična mrzlica ali škrlatinka; motnje mehanizmov strjevanja krvi kot so krvavitve, srčni infarkt, možganska kap, hemoroidi in druge tromboze ožilja; nesposobnost ustreznega obvladovanja stresov zaradi oslabljenega delovanja nadledvičnih žlez kot je flebitis, druge vnetne motnje, astma ter druge alergije; težave povezane z moteno tvorbo kolagena, kot je okrnjena sposobnost celitve, prekomerno brazgotinjenje, preležanine, krčne žile, hernije, strije, gube, morda celo obraba hrustanca ali degeneracija medvretenčnih ploščic; oslabljeno delovanje živčnega sistema kot je znižanje bolečinskega praga, tendenca k mišičnim krčem, celo psihiatrične motnje in senilnost; in raka zaradi oslabljenega imunskega sistema in nedetoksificarinih karcinogenov; itd.
S tem ne pravim, da je pomanjkanje askorbata edini vzrok teh zdravstvenih težav, pač pa želim poudariti, da nas motnje teh sistemov vsekakor predisponirajo za te bolezni in da je za te sisteme znano, da so za svoje pravilno delovanje odvisni od askorbata. Ne le, da obstaja teoretična verjetnost, da so lahko te vrste komplikacij povezanih z okužbami in stresi posledica pomanjkanja askorbata, ampak tudi, da sem beležil očiten upad predvidenega pojava komplikacij pri tisočih pacientih, ki sem jih zdravil z oralnimi ali intravenskimi odmerki askorbata.
O takšni izkušnji očitnega upada pojavnosti teh težav sta poročala tudi zdravnika z veliko izkušnjami z uporabo askorbata kot sta Klenner in Kalokerinos.
MANJKAJOČI STRESNI HORMON
Stone je opisal genetsko okvaro, zaradi katere so višje razviti primati izgubili sposobnost sinteze askorbata. To okvaro je povzročil mutiran okvarjeni gen za jetrni encim, L-gulonolakton oksidaza. Višje razviti sesalci (razen primatov) so razvili povratni mehanizem, ki poveča tvorbo askorbata kot odgovor na zunanji ali notranji stres. Poznamo nekaj dobro proučenih funkcij vitamina C, ki pomagajo pri obravnavi stresa. Pod stresom lahko višje razviti sesalci s tem povratnim mehanizmom vklopijo te funcije. Za primate, vključno s človekom, lahko predstavlja askorbat MANJKAJOČI HORMON STRESA.
Videl sem trdne klinične dokaze, da ne le, da se črevesna toleranca na askorbat v pogojih stresa poviša, ampak tudi to, da polna zadostitev te potencialne porabe askorbata očitno zmanjša možnosti razvoja sekundarnih bolezni in komplikacij, ki sledijo stresu ali primarni bolezni. Od leta 1970 mi s poučevanjem pacientov o metodi črevesne tolerance in določanju ustreznih odmerkov askorbinske kisline ni bilo potrebno hospitalizirati niti enega bolnika zaradi akutnega virusnega obolenja ali komplikacij takšnega obolenja, kadar so se pacienti te metode držali. V nekaterih primerih, kot denimo pri treh primerih virusne pljučnice, je bilo potrebno uporabiti askorbat intravensko.
Priznam, imel sem srečo, saj niti en pacient ni prišel s tako hudimi simptomi, da bi zahtevali takojšnjo hospitalizacijo. Bilo je večje število pacientov, pri katerih ni bilo nobenega vprašanja, da bi potrebovali hospitalizacijo v zelo kratkem času, če ne bi bili deležni askorbata. Nekateri pacienti, ki niso dobro prenašali odmerkov askorbata na meji črevesne tolerance, niso kazali znakov tako dramatične omilitve bolezni, a so se kljub temu izognili komplikacijam.
MONONUKLEOZA
Akutna mononukleoza je dober primer, saj je tako očitna razlika v razvoju bolezni z in brez askorbata. Poleg tega je možno pridobiti laboratorijsko potrditev, da je bila mononukleoza resnično ozdravljena. Dokaj zgodaj v trajanju te študije je 23-letna, 45 kg težka knjižnjičarka s hudo obliko mononukleoze jemala 2 zvrhani jedilni žlici askorbinske kisline vsaki dve uri, kar je zneslo skupaj 45 dkg v roku 48 ur. Po treh do štirih dneh se je njeno stanje občutno popravilo, čeprav je morala nadaljevati z jemanjem 20 do 30 g askorbinske kisline še kakšna 2 meseca. V večini primerov ohranjevalni odmerek askorbinske kisline ni potreben dlje kot 2 do 3 tedne. Trajanje potrebe začutijo pacienti sami.
Akutna mononukleoza je dober primer, saj je tako očitna razlika v razvoju bolezni z in brez askorbata. Poleg tega je možno pridobiti laboratorijsko potrditev, da je bila mononukleoza resnično ozdravljena. Dokaj zgodaj v trajanju te študije je 23-letna, 45 kg težka knjižnjičarka s hudo obliko mononukleoze jemala 2 zvrhani jedilni žlici askorbinske kisline vsaki dve uri, kar je zneslo skupaj 45 dkg v roku 48 ur. Po treh do štirih dneh se je njeno stanje občutno popravilo, čeprav je morala nadaljevati z jemanjem 20 do 30 g askorbinske kisline še kakšna 2 meseca. V večini primerov ohranjevalni odmerek askorbinske kisline ni potreben dlje kot 2 do 3 tedne. Trajanje potrebe začutijo pacienti sami.
Obravnaval sem pacienta smučarja, ki se je lahko vrnil na smučišče že po tednu dni. Svetoval sem mu, naj ima pri sebi na smučanju plastenko z razstopino askorbinske kisline. Askorbinska kislina je ohranjala simptome bolezni skoraj povsem pod nadzorom, čeprav osnovno vnetje še ni povsem prešlo. Limfni vozli in vranica so se hitro povrnili v normalno stanje in v nekaj dneh je prišlo do občutnega izboljšanja slabega počutja. Potrebno je poudariti, da je nujno ohranjati odmerke blizu črevesne tolerance vse dokler pacient ne začuti, da se je povsem pozdravil, sicer se simptomi povrnejo.
Akutni primeri infektivnega hepatitisa se odzivajo prav dramatično. Primeri vključujejo tudi primera dveh kirurgov ortopedov, ki sta se verjetno nalezla s pacientovo krvjo prek ureznine na prstu med izvajanjem operacije. Po terapiji z askorbatom so laboratorijski testi, vključno s testi SGOT, SGPT in bilirubina, pokazali hitro preokrenitev bolezni. V enem od teh primerov, je bilo zdravljenje z askorbatom prekinjeno, ker tako oboleli zdravnik kot tudi njegov lečeči zdravnik nista verjela, da je izboljšanje posledica zdravljenja z askorbatom. Stanje pacienta se je vnovič bliskovito poslabšalo. Pacientova soproga je prevzela pobudo in zahtevala nadaljevanje terapije z askorbatom; znova se je bolezen hitro umirila, vsi laboratorijski izvidi pa so kazali normalno stanje.
HEPATITIS
Akutni primeri infektivnega hepatitisa se odzivajo prav dramatično. Primeri vključujejo tudi primera dveh kirurgov ortopedov, ki sta se verjetno nalezla s pacientovo krvjo prek ureznine na prstu med izvajanjem operacije. Po terapiji z askorbatom so laboratorijski testi, vključno s testi SGOT, SGPT in bilirubina, pokazali hitro preokrenitev bolezni. V enem od teh primerov, je bilo zdravljenje z askorbatom prekinjeno, ker tako oboleli zdravnik kot tudi njegov lečeči zdravnik nista verjela, da je izboljšanje posledica zdravljenja z askorbatom. Stanje pacienta se je vnovič bliskovito poslabšalo. Pacientova soproga je prevzela pobudo in zahtevala nadaljevanje terapije z askorbatom; znova se je bolezen hitro umirila, vsi laboratorijski izvidi pa so kazali normalno stanje.
Običajno oralni odmerki askorbata tik pod mejo črevesne tolerance hitro odpravijo hepatitis. Blato postane normalne barve v roku dveh dni. Na splošno traja 6 dni, da preide zlatenica, vendar se pacient počuti že skoraj zdrav po 4 do 5 dneh. Zaradi driske, ki jo povzroči bolezen, je potrebno v posebej hudih primerih poseči po intravenskem askorbatu. Pogosto visoki odmerki askorbata zaužiti oralno kljub stanju driske, povzroče paradoksalno zaustavitev driske. Morishige je demonstriral učinkovitost askorbata pri preprečevanju hepatitisa po poti transfuzije krvi.
STANJE NEBOLEZNI
Fenomen hitrega povratka simptomov v primeru prekinitve jemanja visokih odmerkov askorbata je še najbolj prepričljiv. Možno je, da se simptomi pojavijo in nato izginejo večkrat zaporedoma. Pravzaprav se ob titriranju do črevesne tolerance pogosto pojavlja občutek povratka simptomov tik pred naslednjim odmerkom. Neredko pacient začuti, da se je verjetno nalezel kakšne virusne bolezni in da zaradi tega potrebuje visoke odmerke askorbinske kisline. Če je vajen jemanja askorbinske kisline, lahko zatre vse do 90% prisotnih simptomov. Čuti, da bi moral začeti jemati visoke odmerke askorbinske kisline, se ne počuti čisto dobro in čuti kakšne nenavadne blage simptome. To stanje imenujem STANJE NEBOLEZNI. Prepoznavanje tega stanja je pomembno, saj ga lahko zamenjamo za simptome resnejšega obolenja.
INTRAVENSKI IN INTRAMUSKULARNI ASKORBAT
Simptome akutnih virusnih obolenj veliko pogosteje trajneje odstranimo z intravenskim natrijevim askorbatom. Medtem ko je res, da tolerančni odmerki oralno zaužitega askorbata običajno onemogočijo komplikacije akutnih virusnih obolenj, je v nekaterih primerih, denimo določeni primeri gripe, velike količine oralnega askorbata, ki je potreben za zatrtje simptomov v obdobju enega tedna in več, zaželjeno zamenjati z intravenskimi odmerki. Klinično gledano delujejo velike količine intravenskega askorbata virucidno (uničujoče, ubijalsko do virusov.
Natrijev askorbat za intravensko in intramuskularno uporabo ne sme vsebovati nobenih konzervansov. Običajno je prisotna majhna količina EDTA v preparatu, da izpere baker in železo v sledovih, ki bi lahko uničila askorbat. Na trgu so na voljo raztopine natrijevega askorbata po 250 in 500 mg na cm3. 250 miligramska raztopina je namenjena za uporabo pri otrocih v običajnih odmerkih 350 mg/kg telesne teže na vsaki dve uri. Kadar postane volumen materiala prevelik za intramuskularno vbrizgavanje, je potrebno izkoristiti intravensko pot.
Nazadostni odmerki so neučinkoviti. Dokaj pogosto otroci spočetka odklanjajo oralno uživanje askorbata in se nato po injekciji premislijo, če jim damo to možnost. Medtem ko se komu zdi za metoda prepričevanja kruta, je to vseeno boljše od komplikacij, do katerih bi sicer prišlo. Te intramuskularne injekcije lahko koristimo v kriznih okoliščinah. Kalokerinos opisuje primere otrok v šoku, pri katerih je bila preprečena gotova smrt z intervencijskim intramuskularnim askorbatom. Za intravensko vbrizgavanje se pripravljajo raztopine 60 gramov na liter iz 250 ali 500 mg/cm3 natrijevega askorbata raztopljenega z Ringerjevim laktatom, 1/2N fiziološke raztopine, 1N fiziološke raztopine, D5W, ali destilirano vodo.
Sam imam najraje slednjo, vendar se je potrebno sto odstotno prepričati, da ni prišlo do kakšne napake in gre za resnično povsem čisto vodo. Intravenski askorbat je učinkovitejši od oralnega najverjetneje zaradi kemičnih procesov v črevesju, ki uničijo določen odstotek zaužitega askorbata. Odmerki med 400 in 700 mg/kg telesne teže na 24 ur običajno zadostujejo. Hitrost infuzije in skupno uporabljeno količino določamo po zagotovitvi pomiritve simptomov, obenem pa pacient ne dehidrira ali prejema natrij prehitro.
Lokalno vensko preobčutljivost zmanjšamo z upočasnitvijo infuzije. Dnevno je potrebno dodati v infuzijske steklenice en gram kalcijevega glukonata, da se prepreči tetanus. Sam nisem doživel niti enega primera nastanka flebitisa, ki bi se razvil kot posledica injeciranja askorbata. Redkost pojava flebitisa verjetno nakazuje na to, da je to stanje nekako povezano s pomanjkanjem askorbata. Pogosto sem imel paciente, ki so jemali oralne odmerke askorbinske kisline in obenem še intravenski natrijev askorbat. Črevesna toleranca se običajno z dodatnim intravenskim askorbatom poviša. Pazljivost in izkušnje so potrebne pri izvajanju istočasnega oralnega ter intravenskega vnosa, še posebej pa ob prekinitvi izvajanja intravenskega, saj črevesna toleranca naglo pade.
Askorbinsko kislino je potrebno dopolnjevati z ustreznim antibiotikom. Askorbinska kislina deluje sinergično in močno razširi spekter delovanja antibiotika. Ugotovil sem, da oralni penicilin-K ali intramuskularni penicilin-G skupaj z odmerki askorbinske kisline tik pod mejo črevesne tolerance običajno ozdravi okužbe z bakterijami, ki sicer zahtevajo uporabo ampicilina ali drugih sodobnih sintetičnih penicilinov.
BAKTERIJSKE OKUŽBE
Askorbinsko kislino je potrebno dopolnjevati z ustreznim antibiotikom. Askorbinska kislina deluje sinergično in močno razširi spekter delovanja antibiotika. Ugotovil sem, da oralni penicilin-K ali intramuskularni penicilin-G skupaj z odmerki askorbinske kisline tik pod mejo črevesne tolerance običajno ozdravi okužbe z bakterijami, ki sicer zahtevajo uporabo ampicilina ali drugih sodobnih sintetičnih penicilinov.
Cefalosporine so uporabljali skupaj z askorbinsko kislino pri okužbah s stafilokoki. Kombinacija tetraciklina in askorbata pri nespecifičnih uretritisih; vendar so se denimo pacienti, ki so imeli prej ponovitve nespecifičnega uretritisa pozdravili z vzdrževalnimi odmerki askorbata. Nisem povsem prepričan, da je bil tetraciklin nujno potreben niti pri akutnih primerih, vendar je bil uporabljen iz pravnih razlogov. Nekateri drugi primeri neznane etiologije, med njimi dva primera Reiterjeve bolezni in en primer akutnega anteriornega uveitisa so se ravno tako dramatično odzvali na askorbat.
Najpomembnejši je podatek, da se pacienti z bakterijskimi okužbami običajno zelo hitro odzovejo na askorbinsko kislino v kombinaciji z osnovnim antibiotikom, ki je bil določen na podlagi kliničnih znakov. Če se izbira antibiotika kasneje izkaže za napačno, je pacient do takrat običajno že zdrav. V primeru 45-letnika, pri katerem se je razvil osteomielitis pete dlančne koščice desne roke, ki je sledil ugrizu mačke, je zdravnik priporočil amputacijo roke in določil datum operacije. Konzilij se je strinjal. Pacient je zavlačeval z operacijo in se celo izpisal iz bolnice.
Predpisal sem mu intravenozni askorbat v odmerku 50 gramov dnevno v trajanju 2 tednov. Okužba se je hitro umirila. Čeprav je imel pacient poškodovano dlančnico na prstničnem koncu, se vnetje ni več pojavilo.Ta primer ilustrira pogost problem okužbe z organizmi, ki se ne odzivajo na najsodobnejše terapije z antibiotiki, se pa nato hitro odzovejo na terapijo z intravenskim askorbatom. Istočasno zdravljenje z ustreznim antibiotikom in askorbatom prinaša dodatno prednost, kajti če se okužba izkaže za virusno, le to askorbat umiri obenem se pa zmanjša tudi možnost alergične reakcije na antibiotik.
Pri pacientih kaže, da ne pride do prve alergične reakcije na penicilin, če so prej prejeli več odmerkov askorbata na meji črevesne tolerance. Od več tisoč pacientov, ki so prejemali penicilin, smo le pri dveh, ki sta dobila prvi odmerek penicilina skupaj s prvim odmerkom askorbata opazili kratkotrajne izpuščaje. Če razumemo razloge za odmerke askorbata na meji črevesne tolerance, nam je jasno, da ta dva pacienta še nista bila “nasičena.”
VITAMIN C IN ALERGIJE
Pri pacientih kaže, da ne pride do prve alergične reakcije na penicilin, če so prej prejeli več odmerkov askorbata na meji črevesne tolerance. Od več tisoč pacientov, ki so prejemali penicilin, smo le pri dveh, ki sta dobila prvi odmerek penicilina skupaj s prvim odmerkom askorbata opazili kratkotrajne izpuščaje. Če razumemo razloge za odmerke askorbata na meji črevesne tolerance, nam je jasno, da ta dva pacienta še nista bila “nasičena.”
Obravnaval sem tri paciente, ki so prejeli penicilin brez dodatnega askorbata in se je pri njih pojavil urtikarijski izpuščaj. Ti primeri so se bliskovito odzvali na oralni odmerek askorbinske kisline. Običajno je zadostoval že en odmerek antihistamina. V vseh teh primerih sem pričakoval dolgotrajnejšo reakcijo.
Imel semtudi primer zapoznele penicilinske reakcije v obliki serumske slabosti pri desetletni deklici, ki pred tem ni jemala askorbata. Izpuščaj pri njej se ni takoj odzival na askorbat. Potrebna sta bila dva tedna, da je izpuščaj povsem prešel; vendar pa se je izpuščaj poslabšal, če ni prejemala rednih odmerkov askorbata na meji črevesne tolerance. Pri njej je bilo težavno ohranjati redne visoke odmerke.
Pacientom z že poznano alergično reakcijo na penicilin nismo nikoli predpisovali antibiotika ob pričakovanju, da jih bo vitamin C obvaroval. Po mojem mnenju pomanjkanje telesne zaloge askorbata, ki ga povzroči bolezen na nek način vpliva na nepravilno delovanje imunskega sistema in razvoj alergij. Vendar ali bo askorbat obvaroval pacienta z že znano alergijo na določen antibiotik, ko možne posledice vključujejo tudi anafilakso, pa je vprašanje, h kateremu je potrebno zelo pazljivo pristopati. Seveda se nezadostni odmerki askorbata lahko izkažejo za pogubne. Pacienti z mononukleozo, ki ne jemljejo askorbata, so zelo podvrženi alergičnim reakcijam na penicilin. Zanimivo je, da ta ista bolezen povzroča eno najvišjih črevesnih toleranc med vsemi boleznimi.
Kot ste lahko spoznali na podlagi prej povedanega o fenomenu povečevanja črevesne tolerance, pride v stresnih okoliščinah nedvomno do povečane porabe askorbata. Če ta povečana poraba ustvari deficit, to pripelje do nepravilnega delovanja mnogih telesnih sistemov, ki so odvisni od askorbata. Zatorej ni presenetljivo, da lahko določene motnje imunskega sistema in žlez z notranjim izločanjem povezanih s stresom odpravimo z askorbatom.
Seneni nahod nadziramo pri večini pacientov. Odmerki na meji črevesne tolerance so običajno potrebni le na vrhuncu sezone, sicer zadostujejo manjši odmerki. Mnogim pacientom je učinek askorbata prijetnejši od imunizacije ali jemanja antihistaminikov ter dekongestantov. Zahtevani odmerki so običajno proporcionalni izpostavljenosti antigenom.
Astma najpogosteje odleže z odmerki askorbata na meji črevesne tolerance. Otrok, ki trpi za rednimi astmatičnimi napadi, ki sledijo telesnim naporom, se tem napadom izogne z velikimi odmerki askorbata. Zaenkrat so prav vsi moji pacienti, ki so trpeli za astmatičnimi napadi kot posledici virusnih obolenj, s to terapijo ozdraveli. Za potrditev teh izkušenj bodo potrebne obsežne klinične študije, vendar naj zaenkrat velja, da je pametno jemati velike odmerke askorbinske kisline ob stresu in bolezni.
Ta teorija postane smiselna, če upoštevamo podatek, da se pri mnogih pacientih pojavijo alergične motnje ali druge bolezni kot posledica kombinacije stresa, bolezni in nezadovoljive prehrane. Imunologe bi moralo posebej zanimati nadzorovanje teh alergičnih težav in še posebej dramatični odzivi pri ankilizirajočem spondilitisu, Reiterjevi bolezni in akutnem anteriornem uveitisu. Vsa ta tri stanja so močno povezana zantigenom HLA-B27.
Možnost, da bi imel askorbat kakršno koli vrednost pri nadzorovanju imunskega odziva na genski ravni, bi bilo potrebno temeljito raziskati, saj bi to pomenilo široko temeljno koristnost na področju histokompatibilnosti (sprejem vsadka), nadzoru raka in uničevanju zunanjih napadalcev. Askorbat očitno pomaga stabilizirati nekatere homeostatične mehanizme.
CANDIDA ALBICANS
Okužbe s kvasovkami so manj pogoste pri pacientih zdravljenih z antibiotiki, ki istočasno jemljejo visoke odmerke askorbata na meji črevesne tolerance. Askorbinska kislina očitno zmanjšuje sistemsko toksičnost, vendar ne odpravlja primarne okužbe. Pomaga še posebej pacientom z alergičnimi težavami, ki spremljajo okužbo s kandido.
GLIVIČNE OKUŽBE
Čeprav se askorbinska kislina v takšni ali drugačni obliki priporoča vsem obolelim ljudem kot pomoč pri premagovanju stresa, ki ga predstavlja bolezen, ima po mojih izkušnjah askorbinska kislina kaj malo učinka na primarne glivične okužbe. Zmanjša se sicer sistemska toksičnost in komplikacije, ki jih ta povzroča. Ugotavlja se, da ustrezno antifungalno sredstvo boljše prodira v tkivo, ki je nasičeno z askorbatom.
POšKODBE, OPERACIJE IN OPEKLINE
Otekline in bolečine po poškodbah, operacijah in opeklinah se občutno zmanjšajo z odmerki askorbinske kisline blizu meje črevesne tolerance. Odmerke je potrebno dajati najmanj 6 krat dnevno pri poškodbah in po operativnih posegih. Opekline lahko zahtevajo odmerke tudi vsako uro. Hude opekline, obsežne in resne poškodbe ter postoperativno nego je potrebno obravnavati z intravenskim askorbatom. Poleg tega je potrebno preučiti učinek askorbata na anestetike.
Barbiturate ter mnoge druge narkotike askorbat blokira (26), zato je njihova uporabnost ob uporabi askorbata med operacijami omejena. Pri izvajanju ortopedskih operacij sem pri nekaterih poškodbenih primerih, pri katerih sem uporabljal askorbinsko kislino v postoperativni negi, opazil skoraj popoln izostanek zmedenosti pri starejših pacientih po večjih operativnih posegih, kot je denimo pri zlomu kolka.
To zmedenost pripisujejo maščobni embolizaciji in posledičnemu vnetju, ki ga povzroči emboli na tkivu. Opravil sem vrsto menisektomij, pri katerih sem eno koleno operiral pred uporabo vitamina C in drugega po uporabi vitamina C. Bolečine in post-operativni čas okrevanja sta se občutno zmanjšala. Velikost vnetja in edem, ki nastane po poškodbi in operaciji, sta bila občutno manjša. Sredstva proti bolečinam so bila potrebna v minimalnih količinah. Moje skromne izkušnje z nadomestnimi kožnimi vsadki, ki so bili potrebni zaradi nastalih poškodb, kažejo na veliko zmanjšanje težav in očitno večjo uspešnost opravljenega posega.
Vsakogar, ki se je poleg kirurgije na ljudeh srečal še z veterinarsko kirurgijo, je šokiral hiter tempo okrevanja živali. Ljudje z zadostnimi zalogami askorbata okrevajo podobno hitro kot živali, ki tvorijo svoj lastni askorbat kot odziv na stresne situacije. V preteklosti so dajali vitamin C pacientom v bolnišnicah v postoperativni negi v zanemarljivih količinah, ki niso nikoli presegle nekaj gramov. Napovedujem, da bodo replantacije velikih amputacij, celo transplantacije, še posebej pa drobna kirurgija oči, ušes ali prstov, doživele fenomenalno povečanje uspešnosti, ko bodo začeli uporabljati askorbat v odmerkih 100 gramov in več na 24 ur.
Omejeni mehanizmi obvladovanja stresa pri človeku so očitno posledica hitre porabe askorbata. Pri operacijah to vodi v vaskularno trombozo, krvavitve, edeme, zavrnitve zdravil, šok, adrenalni kolaps z omejenim izločanjem adrenalina in steroidov, itd.
RAK
Zdravljenja rakavih bolnikov z askorbatom sem se izogibal zaradi pravnih zadržkov, vendar pa sem mnogim rakavim bolnikom svetoval na področju prehrane in kasneje opazoval povečano črevesno toleranco na askorbinsko kislino. Če bi sam zdravil rakave bolnike, ne bi omejeval njihovega uživanja askorbinske kisline na vnaprej določeno količino, ampak bi jih titriral do črevesne tolerance. Priporočilo Ewana Camerona proti dajanju visokih odmerkov askorbata rakavim bolnikom z razsejanimi metastazami prehitro v začetku pa vseeno velja upoštevati. Ugotovil je, da včasih intenzivna nekroza ali krvavitve v samem rakavem tkivu lahko pokončajo pacienta z razsejanimi metastazami, če se mu prehitro predpišejo preveliki odmerki vitamina C.
Upamo lahko, da bo v prihodnosti askorbinska kislina našla svoje mesto med začetnimi zdravljenji rakavih bolnikov. Dodatne prehranske potrebe rakavih bolnikov pa niso omejene zgolj na vitamin C, vendar stres, ki ga povzroča življenje s to boleznijo, še dodatno znižuje ravni askorbata v telesu. Askorbat je potrebno uporabljati pri rakavih bolnikih za preprečevanje motenj, ki jih povzroča pomanjkanje askorbata v različnih sistemih telesa, vključno z imunskim sistemom.
BOLEČINE V HRBTENICI ZARADI MEDVRETENČNIH PLOŠČIC
Greenwood je ugotovil, da že 1 (en) gram dnevno zmanjšuje incidenco potrebnosti operacije medvretenčnih ploščic. Ravni blizu črevesne tolerance zmanjšujejo bolečine za kakšnih 50% in lajšajo težave, ki jih povzročajo sredstva proti bolečinam in mišični relaksanti. In vendar zgolj prehranska podpora pacientu ne zadostuje.
Degenerativni artritis ne dviguje črevesne tolerance, čeprav ima lahko včasih askorbat blagodejen učinek. Ankilozirajoči spondilitis in revmatoidni artritis pa zvišujeta črevesno toleranco. Klinični odzivi so različni. Norman Cousins, ki je ozdravil svoj ankilozirajoči spondilitis z askorbatom, ni nikakršen posebnež. Pri teh in drugih boleznih povezanih s kolagenom, lahko včasih najdemo povezavo z alergijami na hrano in kemikalije. Lahko se zgodi, da je blokiranje alergičnih reakcij z okrepitvijo delovanja adrenalnih žlez, eden od razlogov, zakaj pri nekaterih pacientih to prinese blagodejne učinke.
Trije primeri s tipično kožo smirkovega papirja, lupljenja kože in laboratorijskimi izvidi škrlatinke so se uredili v roku ene ure ali preko noči. Po mojem lahko ta bliskovit odziv pripišemo nevtralizaciji majhne količine streptokoknega toksina, ki je odgovoren za bolezen. Čeprav nisem obravnaval primera akutne revmatoidne mrzlice, bi pričakoval podobno bliskovit učinek.
Akutne okužbe s herpesom običajno umirimo z odmerki askorbinske kisline blizu meje črevesne tolerance. Vendar je potrebno poudariti, da so ponivitve pogoste, še posebej če je bolezen prešla v kronično fazo. Cink v kombinaciji z askorbinsko kislino je pri herpesu učinkovitejši; vendar pa je takrat potrebna previdnost in redni monitoring pacientov. Pri kroničnem herpesu je koristen tudi intravenski askorbat.
Strinjal bi se s Kalokerinosom in Klennerjem, da smrt v zibki pogosto povzroča nenaden upad askorbata v telesu. Induciran skorbut v določenih vitalnih uravnalnih centrih ubije otroka. Do tega induciranega pomanjkanja pride veliko lažje, če je prehrana siromašna z vitaminom C. Vsi epidemiološki dejavniki, ki povzročajo smrt v zibki, so povezani z nizkimi vnosi vitamina C ali velikim uničenjem vitamina C.
Ohranjevalni odmerki se določajo tako, da pacient jemlje odmerke na meji črevesne tolerance 6 krat dnevno vsaj teden dni. Sam opazuje, ali se pojavijo kakšni nepričakovani koristni učinki, kot denimo očiščenje sinusov, zmanjšanje alergij, povečanje energije, itd. Če pride do omilitve katere koli kronične težave, se odmerek zmanjša na raven, ki ravno še prinaša enak učinek. Sicer se priporoča količina med 4 in 10 grami dnevno razdeljena na 3 do 4 odmerke. Poleg tega se priporoča pacientom povečanje odmerkov ob stresnih dnevih.
Greenwood je ugotovil, da že 1 (en) gram dnevno zmanjšuje incidenco potrebnosti operacije medvretenčnih ploščic. Ravni blizu črevesne tolerance zmanjšujejo bolečine za kakšnih 50% in lajšajo težave, ki jih povzročajo sredstva proti bolečinam in mišični relaksanti. In vendar zgolj prehranska podpora pacientu ne zadostuje.
ARTRITIS
Degenerativni artritis ne dviguje črevesne tolerance, čeprav ima lahko včasih askorbat blagodejen učinek. Ankilozirajoči spondilitis in revmatoidni artritis pa zvišujeta črevesno toleranco. Klinični odzivi so različni. Norman Cousins, ki je ozdravil svoj ankilozirajoči spondilitis z askorbatom, ni nikakršen posebnež. Pri teh in drugih boleznih povezanih s kolagenom, lahko včasih najdemo povezavo z alergijami na hrano in kemikalije. Lahko se zgodi, da je blokiranje alergičnih reakcij z okrepitvijo delovanja adrenalnih žlez, eden od razlogov, zakaj pri nekaterih pacientih to prinese blagodejne učinke.
ŠKRLATINKA
Trije primeri s tipično kožo smirkovega papirja, lupljenja kože in laboratorijskimi izvidi škrlatinke so se uredili v roku ene ure ali preko noči. Po mojem lahko ta bliskovit odziv pripišemo nevtralizaciji majhne količine streptokoknega toksina, ki je odgovoren za bolezen. Čeprav nisem obravnaval primera akutne revmatoidne mrzlice, bi pričakoval podobno bliskovit učinek.
HERPES: IZPUŠČAJI OKOLI UST IN NOSU, RANE NA SPOLOVILIH IN PASAVEC
Akutne okužbe s herpesom običajno umirimo z odmerki askorbinske kisline blizu meje črevesne tolerance. Vendar je potrebno poudariti, da so ponivitve pogoste, še posebej če je bolezen prešla v kronično fazo. Cink v kombinaciji z askorbinsko kislino je pri herpesu učinkovitejši; vendar pa je takrat potrebna previdnost in redni monitoring pacientov. Pri kroničnem herpesu je koristen tudi intravenski askorbat.
SMRT V ZIBKI (SINDROM NENADNE SMRTI DOJENČKA)
Strinjal bi se s Kalokerinosom in Klennerjem, da smrt v zibki pogosto povzroča nenaden upad askorbata v telesu. Induciran skorbut v določenih vitalnih uravnalnih centrih ubije otroka. Do tega induciranega pomanjkanja pride veliko lažje, če je prehrana siromašna z vitaminom C. Vsi epidemiološki dejavniki, ki povzročajo smrt v zibki, so povezani z nizkimi vnosi vitamina C ali velikim uničenjem vitamina C.
OHRANJEVALNI ODMERKI
Ohranjevalni odmerki se določajo tako, da pacient jemlje odmerke na meji črevesne tolerance 6 krat dnevno vsaj teden dni. Sam opazuje, ali se pojavijo kakšni nepričakovani koristni učinki, kot denimo očiščenje sinusov, zmanjšanje alergij, povečanje energije, itd. Če pride do omilitve katere koli kronične težave, se odmerek zmanjša na raven, ki ravno še prinaša enak učinek. Sicer se priporoča količina med 4 in 10 grami dnevno razdeljena na 3 do 4 odmerke. Poleg tega se priporoča pacientom povečanje odmerkov ob stresnih dnevih.
Če pacient dobro prenaša askorbinsko kislino raztopljeno v vodi, lahko dokaj kmalu sam po okusu prilagaja svoje odmerke. Večina pacientov zlahka začuti svojo potrebo po askorbatu. Pacientom, ki jemljejo askorbat v velikih količinah daljše časovno obdobje, se priporoča uživanje dopolnilnega vitamina A in multimineralne mešanice. Kot osnova se priporoča “Fortified Formulation for Nutritional Insurance” Rogerja Williamsa.
KOMPLIKACIJE
Po mojih izkušnjah askorbinska kislina najverjetneje preprečuje večino ledvičnih kamnov. Imel sem nekaj pacientov z ledvičnimi kamni preden so pričeli z odmerki na meji črevesne tolerance, in kasneje niso imeli več težav. Akutne in kronične okužbe urinarnega trakta so pogosto odpravljene; to dejstvo očitno odstrani enega od razlogov za ledvične kamne. šest pacientov je imelo rahle bolečine pri uriniranju; pet od teh je bilo starejših od petdeset let in ni imelo kamnov. Trije izmed več tisoč so dobili izpuščaje, ki so ob nadaljnih odmerkih prešli. Njihov vzrok je bilo težko določiti zaradi spremljajočih okužb.
Pri več pacientih se je pokazalo razbarvanje kože pod nakitom iz različnih kovin. Redki pacienti so se pritoževali zaradi manjših razjed v ustih ob jemanju nizkih odmerkov askorbata, ki pa so se s povečanjem na odmerke blizu črevesne tolerance pozdravili. Pacienti s prikritim čirom na želodcu so čutili bolečine, vendar je nekaterim terapija koristila. V teh primerih je za ohranjevalne odmerke dobro uporabljati mineralne askorbate (torej vezane na kovine).
V tem sestavku je opisana metoda titriranja pacientovega odmerka askorbinske kisline v območju med lajšanjem večine simptomov in doseženo črevesno toleranco. Tako takšna metoda titracije kot veliki intravenski odmerki so absolutno nujni za doseganje izjemnih rezultatov. študije, ki so obravnavale manjše odmerke, so praktično brez vrednosti. Oralne metode zaradi narave stvari ni možno raziskovati z dvojno slepimi študijami, saj noben placebo ne more posnemati tega fenomena črevesne tolerance. Metoda prinaša tako spektakularne učinke pri vseh pacientih, ki prenašajo visoke odmerke, še posebej v primerih akutnih virusnih obolenj, da tega preprosto ni moč prezreti. Placebo pač ne more delovati tako zanesljivo, niti pri malčkih in otrocih, ter imeti tako blagodejen učinek pri kritično bolnih pacientih.
REFERENCE
Po mojih izkušnjah askorbinska kislina najverjetneje preprečuje večino ledvičnih kamnov. Imel sem nekaj pacientov z ledvičnimi kamni preden so pričeli z odmerki na meji črevesne tolerance, in kasneje niso imeli več težav. Akutne in kronične okužbe urinarnega trakta so pogosto odpravljene; to dejstvo očitno odstrani enega od razlogov za ledvične kamne. šest pacientov je imelo rahle bolečine pri uriniranju; pet od teh je bilo starejših od petdeset let in ni imelo kamnov. Trije izmed več tisoč so dobili izpuščaje, ki so ob nadaljnih odmerkih prešli. Njihov vzrok je bilo težko določiti zaradi spremljajočih okužb.
Pri več pacientih se je pokazalo razbarvanje kože pod nakitom iz različnih kovin. Redki pacienti so se pritoževali zaradi manjših razjed v ustih ob jemanju nizkih odmerkov askorbata, ki pa so se s povečanjem na odmerke blizu črevesne tolerance pozdravili. Pacienti s prikritim čirom na želodcu so čutili bolečine, vendar je nekaterim terapija koristila. V teh primerih je za ohranjevalne odmerke dobro uporabljati mineralne askorbate (torej vezane na kovine).
Dva pacienta z rahlim epigastričnim nelagodjempri ohranjevalnem odmerku askorbične kisline sta po nekajdnevnem intravenskem odmerku askorbata brez težav prenašala oralne odmerke askorbinske kisline. Po mojih izkušnjah visoki ohranjevalni odmerki zmanjšajo pojavnost putike. Pri svojem delu se nisem srečal stežavami pri dajanju visokih odmerkov askorbične kisline pacientom s putuiko. Skoraj vi pacienti so bili belci, tako ne morem komentirati poročila, da lahko povzroči askorbat določene krvne probleme pri določenih skupinah ne-belcev.
Ne poznam nobenih kliničnih dokazov, da naj bi, kot trdita Herbert in Jacob, askorbinska kislina uničevala vitamin B12. Ob dolgotrajni uporabi ohranjevalnih odmerkov askorbinske kisline v raztopini priporočam izpiranje ustne votline po zaužitju vsakega posameznega odmerka. Sam si denimo ne bi umival zob s kalcijevim askorbatom. Pri askorbinski kislini, ki jo pacient uživa v velikih odmerkih dolgo časovno obdobje, se lahko razvije določena odvisnost. Očitno določene presnovne reakcije omogočijo visoki odmerki askorbata, in če spojine izneneda zmanjka, lahko pride do določenih simptomov, kot so prehlad, povratek alergij, utrujenost,itd. Večinoma so to težave, s katerimi se je pacient ubadal pred začetkom jemanja askorbata.
Pacienti, ki so se navadili na boljše počutje, se ne sprijaznijo zlahka, da bi ostali brez askorbinske kisline. Pacienti ne razvijejo te odvisnosti ob kratkotrajnem jemanju odmerkov na meji črevesne tolerance, ko zdravijo neko akutno bolezen. Ohranjevalni odmerki 4 gramov dnevno očitno ne povzročajo opazne odvisnosti. Večina pacientov, ki jemlje več kot 10-15 gramov askorbinske kisline dnevno, ima verjetno določene presnovne potrebe po askorbatu, ki presegajo običajne potrebe človeške vrste.
Pacienti s kroničnimi alergijami pogosto jemljejo velike ohranjevalne odmerke. Največji problem, katerega se bojijo pacienti, ki jemljejo te velike ohranjevalne odmerke askorbnske kisline je, da bi se znašli v položaju, v katerem bi bil njihov organizem med obdobjem hudega stresa, kot je denimo hospitalizacija, prikrajšan za askorbinsko kislino. Zdravniki bi morali prepoznavati posledice nenadne nedostopnosti askorbata v takšnih okoliščinah in biti pripravljeni zadovoljiti te povečane presnovne potrebe po askorbatu tudi pri denimo pacientih v nezavesti.
Te posledice pomanjkanja askorbata, ki se lahko kažejo kot šok, infarkt, flebitis, pljučnica, alergične reakcije, povečana nagnjenost k okužbam, itd. lahko odpravimo le z askorbatom. Pacienti, ki ne morejo jemati velikih odmerkov askorbata oralno, morajo dobiti intravenske odmerke. Vsaka bolnišnica bi morala imeti na zalogi večje količine askorbata za intravenske namene, da bi lahko zadostila tem potrebam. Za milijone ljudi, ki jemljejo askorbat v večjih količinah, je ta potreba življenjskega pomena. Pacienti bi morali imeti to svojo potrebo jasno označeno na kartici v denarnici ali pa na zapestju posebno zdravstveno zapestnico z vgraviranimi navodili za takšne primere.
ZAKLJUČEK
V tem sestavku je opisana metoda titriranja pacientovega odmerka askorbinske kisline v območju med lajšanjem večine simptomov in doseženo črevesno toleranco. Tako takšna metoda titracije kot veliki intravenski odmerki so absolutno nujni za doseganje izjemnih rezultatov. študije, ki so obravnavale manjše odmerke, so praktično brez vrednosti. Oralne metode zaradi narave stvari ni možno raziskovati z dvojno slepimi študijami, saj noben placebo ne more posnemati tega fenomena črevesne tolerance. Metoda prinaša tako spektakularne učinke pri vseh pacientih, ki prenašajo visoke odmerke, še posebej v primerih akutnih virusnih obolenj, da tega preprosto ni moč prezreti. Placebo pač ne more delovati tako zanesljivo, niti pri malčkih in otrocih, ter imeti tako blagodejen učinek pri kritično bolnih pacientih.
Belfield je imel podobne izkušnje v veterinarski medicini z zdravljenjem z intravenskim askorbatom. Čeprav psi proizvajajo svoj lastni askorbat, ga ne proizvedejo dovolj, da bi nevtraliziral toksine prav vseh bolezni. Takšen učinek pri živalih bi kaj težko pripisali placebu. Dvojno slepo študijo bi bilo možno izvesti z intravenskim askorbatom, vendar bi moral odmerke določati nekdo, ki ima izkušnje z izvajanjem te metode.
Del težav, s katerimi se soočajo mnogi pri razumevanju delovanja askorbata je v tem, da naj bi učinkoval pri tako velikem številu različnih bolezenskih stanj. Večina teh kliničnih rezultatov kaže zgolj na to, da veliki odmerki askorbata okrepijo samozdravilne sposobnosti organizma, za katere vemo, da so odvisne že od majhnih količin askorbata. Predvidevam, da bodo v prihodnosti z nepričakovano naglico prepoznavali uporabnost še drugih nujnih hranil za različna bolezenska stanja, ter komplikacije, ki jih povzročajo motnje sistemov, ki so odvisni od teh hranil. Obseg potrebnih dopolnil nujnih za odpravljanje teh komplikacij se bo skoraj zagotovo, s stališča današnjih ustaljenih standardov, zdel neverjeten.
REFERENCE
1. Cathart, R. F. Clinical trial of vitamin C. Medical tribune, June 25, 1975.
2. Cathcart, R.F. Clinical use of large doses of ascorbic acid. Presented at the annual meeting of the California Orthomolecular Medical Society, San Francisco, February19, 1976.
3. Cathcart, R.F. Vitamin C as a detoxifying agent. Presented at the annual meeting of the Orthomolecular Medical Society, San Francisco, January 21, 1978.
4. Cathcart, R.F. Vitamin C – The missing stress hormone. Presented at the annual meeting of the Orthomolecular Medical Society, San Francisco, March 3, 1979.
5. Cathcart, R.F. The method of determining proper doses of vitamin C for the treatment of disease by titrating to bowel tolerance. J. Orthomolecular Psychiatry,10:125-132, 1981.
6. Klenner,F.R. Virus pneumonia and its treatment with vitamin C. J. South. Med.and Surg., 110:60-63, 1948.
7. Klenner,F.R. The treatment of poliomyelitis and other viral diseases with vitamin C. J. South. Med. and Surg., 111:210-214, 1949.
8. Klenner,F.R. Observations on the dose and administration of ascorbic acid when employed beyond the range of a vitamin in human pathology. J.App. Nutr., 23:61-88, 1971.
9. Klenner,F.R. Significance of high daily intake of ascorbic acid in preventive medicine. J. Int. Acad. Prev. Med., 1:45-49, 1974.
10. Stone, I. Studies of a mammalian enzyme system for producing evolutionary evidence on man. Am. J.Phys. Anthro., 23:83-86, 1965.
11. Stone, I. Hypoascorbemia: The genetic disease causing the human requirement for exogenous ascorbic acid. Perspectives in Biology and Medicine, 10:133-134, 1966.
12. Stone,I. The Healing Factor: Vitamin C Against Disease. Grosset and Dunlap,New York, 1972.
13. Pauling, L. Vitamin C and the Common Cold. W.H. Freeman and Company, San Francisco, 1970.
14. Pauling, L. Vitamin C, the Common Cold, and the Flu. W.H. Freeman and Company, San Francisco, 1976.
15. Cameron, E. and Pauling, L. Supplemental ascorbate in the supportive treatment of cancer: Prolongation of survival times in terminal human cancer. Proc. Natl.Acad. Sci. USA, 73:3685-3689, 1976.
16. Cameron, E. and Pauling, L. The orthomolecular treatment of cancer: Reevaluation of prolongation of survival times in terminal human cancer. Proc. Natl. Acad. Sci. USA,75:4538-4542, 1978.
17. Cameron, E. and Pauling, L. Cancer and Vitamin C. The Linus Pauling Institute for Science and Medicine, Menlo Park, 1979.
18. Williams, R.J. Biochemical Individuality. John Wiley, New York, 1956. University of Texas Press, Austin, Texas, 1973.
19. Siegel, B.V. Enhancement of Interferon Response by poly(rI).- poly(rC) in Mouse Cultures by Ascorbic Acid. Nature 254:531-532, 1975.
20. Siegel, B.V., Morton, J.I. Vitamin C and the Immune Response. Experientia 33:393-395, 1977.
21. Lewin, S. Vitamin C: Its Molecular Biology and Medical Potential. Academic Press, London, 1976.
22. Kalokerinos, A. Every Second Child, Thomas Nelson, Australia, 1974.
23. Subramanian, N. et al. Detoxification of histamine with ascorbic acid. Biochemical Pharmacology. 27:1671-1673, 1973.
24. Murata, A. Virucidal activity of vitamin C: Vitamin C for the prevention and treatment of viral diseases. Proceedings of the First Intersectional Congress of Microbiological Societies, Science Council of Japan, 3:432-442, 1975.
25. Salaman, M. Fighting infection-the cat and the “C”. Let’s Live, 128-130, April 1980.
26. Libby, A.F. and Stone, I. The hypoascorbemia-kwashiorkor approach to drug addiction therapy: Apilot study. J. Orthomolecular Psychiatry, 6:300-308, 1977.
27. Greenwood, J. Optimum vitamin C intake as a factor in the preservation of disc integrity. Medical Annals of the District of Columbia, 33:274-276, 1964.
28. Cousins, N. Anatomy of an Illness as Perceived by the Patient. W.W. Norton & Company, New York,1979.
29. Williams, R.J. The Prevention of Alcoholism Through Nutrition. Bantam Books, New York, 1981.
30. Campbell, G.D. Jr., Steinberg,M.H. and Bower, J.D. Ascorbic acid induced hemolysis in G-6-PD deficiency. Ann. Int. Med. 82:810, 1975.
31. Herbert, V. and Jacob, E. Destruction of vitamin B12 by ascorbic acid. JAMA, 230:241-242, 1974.
32. Belfield,W.O. and Stone, I. Megascorbic prophylaxis and megascorbic therapy: A new orthomolecular modality in veterinary medicine. Journal of the International Academy of Preventive Medicine, 2:10-26, 1975.
Vir prispevka: Copyright (C), 1994 in prejšnja leta, Robert F. Cathcart, III, dr. med.
Alergenska, okoljska in ortomolekularna medicina, 127 SecondStreet, Los Altos, California
Alergenska, okoljska in ortomolekularna medicina, 127 SecondStreet, Los Altos, California
