Oljčno olje je med vsemi splošno znanimi in širše uporabljanimi maščobami dokazano najzdravilnejše, najvarnejše, najbolj zaščitno po svojem delovanju na organizem. Uporabljamo ga lahko za pripravo skoraj vseh vrst jedi, celo sladic in prigrizkov.
Delimo ga v dve glavni vrsti, in sicer beremo na etiketi za prvo ‘Oljčno olje’, ki ga pridobivamo iz oljk z rafiniranjem in ga kasneje mešamo z deviškim oljem pridobljenim s tradicionalnimi metodami, to je trenjem, stiskanjem in sem ter tja filtriranjem. Na embalaži ne najdemo podatkov o deležu cenenega rafiniranega olja, ki je skoraj brez okusa in deležu okusnega, aromatičnega in dražjega deviškega olja. Uporabljamo ga predvsem za cvrenje ali kot osnovo za majoneze, kjer bi uporaba deviškega olja hrani lahko pustila premočan okus ali vonj.
‘Deviško oljčno olje’ ali najobičajneje na etiketah ‘ekstra deviško’, ali mednarodno ‘extra vergine’, pridobivamo po tradicionalnih, tudi počasnejših in potratnejših metodah s trenjem, stiskanje ali prešanjem, včasih ga še filtriramo. Oznaka ‘Deviško oljčno olje’ pomeni, da je njegova kislost manj kot odstotek in je bilo podvrženo poskušanju. Kislost olja se določa z analizo, saj je samo s poskušanjem ne bi mogli. Na kratko: nižja je stopnja kislosti, močnejša je kemična vez, kar pomeni, da so bile oljke, iz katerih so olje iztiskali, brez škodljivcev ob času obiranja, da so olje iztiskali preden so sadeži fermentirali, in da je bilo olje ustrezno hranjeno.
Beri naprej
