Oljčno (olivno) olje

Delimo ga v dve glavni vrsti, in sicer beremo na etiketi za prvo ‘Oljčno olje’, ki ga pridobivamo iz oljk z rafiniranjem in ga kasneje mešamo z deviškim oljem pridobljenim s tradicionalnimi metodami, to je trenjem, stiskanjem in sem ter tja filtriranjem. Na embalaži ne najdemo podatkov o deležu cenenega rafiniranega olja, ki je skoraj brez okusa in deležu okusnega, aromatičnega in dražjega deviškega olja. Uporabljamo ga predvsem za cvrenje ali kot osnovo za majoneze, kjer bi uporaba deviškega olja hrani lahko pustila premočan okus ali vonj.



‘Deviško oljčno olje’ ali najobičajneje na etiketah ‘ekstra deviško’, ali mednarodno ‘extra vergine’, pridobivamo po tradicionalnih, tudi počasnejših in potratnejših metodah s trenjem, stiskanje ali prešanjem, včasih ga še filtriramo. Oznaka ‘Deviško oljčno olje’ pomeni, da je njegova kislost manj kot odstotek in je bilo podvrženo poskušanju. Kislost olja se določa z analizo, saj je samo s poskušanjem ne bi mogli. Na kratko: nižja je stopnja kislosti, močnejša je kemična vez, kar pomeni, da so bile oljke, iz katerih so olje iztiskali, brez škodljivcev ob času obiranja, da so olje iztiskali preden so sadeži fermentirali, in da je bilo olje ustrezno hranjeno.

Z oljčnim oljem je povsem enako kot vinom. Tudi pri njem beležimo letnik, geografsko poreklo, sorto oljk, starost, ter zaznavamo cvetico, aromo, polnost, žlahtnost.



Antični pregovor pravi: “Oljčno olje odžene vse boli in skrbi.” Koristnost oljčnega olja na področju prehrane, kozmetike in zdravilstva poznamo prebivalci sredozemskih dežel že stoletja. V Stari zavezi denimo njegovo zdravilnost razkriva znana prilika, ko dobri Samaritanec oskrbi rane oropanega z izpiranjem z vinom in oljčnim oljem.



V grških in rimskih časih so si ljudje čistili kožo z olivnim oljem, tako da so se najprej namazali z njim in ga nato s posebnimi rezili iz lesa ali brona, imenovanimi strigile, postrgali s kože.





Danes hranijo v Britanskem muzeju prekrasen primerek bronaste posode za oljčno olje z dvema strigilama, kakršno so uporabljali starogrški atleti. Uporabljali so ga tudi za ohranjanje voljnosti kože in mišic, za zdravljenje odrgnin ter za lajšanje opeklin in suhe kože po izpostavljenosti vetru in soncu. Ženske so ga koristile za doseganje polnosti in leska v laseh. Njegove mešanice z začimbami in zelišči so uporabljali tako zunanje kot notranje za zdravje in lepoto.



Tako Plinij kot Hipokrat sta predpisovala zdravila z vsebnostjo oljčnega olja in oljčnih listov za vse od vnetja dlesni, nespečnosti in slabosti, do zapeke. Mnoga od teh starih zdravil so prešla v ljudsko zdravilstvo in so enako zanimiva kot so bila pred stoletji. Nedavne raziskave so priskrbele trdne dokaze, da t. i. ‘sredozemska prehrana’, ki vključuje oljčno olje, ni le zdrava na splošno, ampak da uživanje oljčnega olja pravzaprav znižuje ravni holesterola v krvi.



VRSTE OLJČNEGA (OLIVNEGA) OLJA

Oljčno (olivno) olje pridobivajo zgolj iz zelenih oliv. V Italiji skoraj celotno letino zelenih oliv porabijo za pridobivanje oljčnega olja.



Okus, barva in konsistenca se podobno kot pri kakovostnih vinih spreminja v odvisnosti od sorte oljk, geografskega porekla, in vremena. Oljčna olja nekaterih malih proizvajalcev cenijo in vrednotijo enako kot vina najboljših letnikov.



Ekstra deviško ali ‘Extra-Vergine’ oljčno olje

Vsako oljčno olje z manj kot 1% kisline, ki se pridobi s prvim stiskanjem oliv po metodi hladnega stiskanja. Večina današnjih oljčnih olj je ekstra deviških zgolj po imenu, kar pomeni, da ustrezajo le minimalnim standardom. Oznaka ekstra deviško pomeni zadostitev kemičnim zahtevam in ne odraža kakovosti in okusa.



Deviško oljčno olje ali ‘Vergine’

Se pridobiva iz oliv, ki so malo bolj zrele od tistih, iz katerih se pridobiva ekstra deviško olivno olje, in se pridobiva po povsem enakem postopku. Gre v bistvu za rahlo manj kakovostno ekstra deviško oljčno olje. To olje ima malenkost višjo stopnjo kisline (1,5%).



Rafinirano oljčno olje

Oljčno olje označevano kot “Rafinirano olje” se pridobiva z rafiniranjem manj kakovostnega ekstra deviškega olja (rezultat je oljčno olje brez vsakršnega okusa). Med značilnosti takšnega olja sodi naravna kislost višja od 3.3%, slab okus in neprijeten vonj. Ta oblika nosi tudi oznako “A” rafinirano oljčno olje.



Čisto oljčno olje

Čisto oljčno olje, pogosto preprosto imenovano oljčno olje, pridobivamo iz drugega hladnega stiskanja ali s kemično ekstrakcijo oljčne paste, ki je ostala po prvem stiskanju. Označuje se ga tudi kot konzumno olje. Je svetlejše in z manj okusa kot deviško oljčno olje. To je olje za vse namene uporabe. Oznaka ‘Čisto’ se nanaša na to, da v mešanici olja ni nobenega ne-oljčnega olja.



Rafinirano olje iz oljčnih tropin

Olje, ki se pridobiva z obdelavo oljčnih tropin s topili, je rafinirano po postopku, ki ne vodi do sprememb osnovne glicerinske strukture. Takšno olje se ne priporoča, saj ni zdravo.



Olje iz oljčnih tropin

Oljčno olje, ki je mešanica rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja. Takšno olje se ne priporoča, saj ni zdravo.



‘Lahko & Ekstra Lahko’ oljčno olje

Olje, ki ga na policah supermarketov oglašujejo kot ‘lahko’ ali kot ‘ekstra lahko’ oljčno olje vsebuje povsem enako količino kalorij kot običajno oljčno olje in je mešanica rafiniranih oljčnih olj, ki se jih pridobiva iz oljčnih olj najslabše kakovosti s pomočjo kemičnih procesov. Ta olja so tako slaba, da bi bila brez rafiniranja, povsem neprimerna za konzumiranje.



ANTIOKSIDANTI V OLJČNEM OLJU

Antioksidantne sposobnosti polifenolov v oljčnem olju kažejo obetavne rezutate pri naslednjih zdravstvenih težavah:



ATEROSKLEROZA

Oksidirani lipoproteini nizke gostote (LDL) prispevajo k nastanku ateroskleroze pri človeku. Antioksidanti dokazano preprečujejo spremembe LDL. Koristni učinki mediteranske prehrane se kažejo v edinstvenih antioksidantskih značilnostih njegovih fenolnih sestavin.



ANTIMIKROBNO DELOVANJE

Polifenoli v oljčnem olju kaže, da zaustavljajo ali upočasnjujejo in vitro razmnoževanje bakterij kot so Salmonella, Cholera, Staphylococcus, Pseudomonas in bakterje plučnice. Ti podatki navajajo na potencialno vlogo vodnih polifenolnih antioksidantov pri ohranjanju črevesnega in respiratonega zdravja pri ljudeh in živali, kot tudi antimikroben dodatek k prehrani pri programih zatiranja škodljivih organizmov.



RAK

Obstaja vse več dokazov, da reaktivni delčki kisika vplivajo na etiologijo maščobnih neoplazmov, še posebej pri bolnikih obolelih za predisponiranimi vnetnimi stanji, kjer se sproščajo velike količine reaktivnega kisika (prostih kisikovih radikalov). Nedavne študije kažejo, da obilje frakcij fenolnih antioksidantov v oljčnem olju močno zavira delovanje prostih radikalov kisika predvsem v patologijah črevesja in dojk.



OKSIDACIJSKI STRES ZARADI PASIVNEGA KAJENJA

Nedavne študije, ki so raziskovale uporabo fenolnih frakcij iz oljčne vode pri podganah, ki so bile izpostavljene oksidacijskemu stresu zaradi pasivnega kajenja, kažejo na dramatično zmanjšanje stresa in zaščitnih učinkov polifenolov v prehrani.



POšKODBE KOŽE IN FOTOZAšČITA

Poškodbe kože, ki jih povzroča prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom in okoljskemu stresu, so posledica uničujočega delovanja prostih kisikovih radikalov, ki jih proizvajajo celice kože. Polifenolne sestavine oljčnega olja so primerjali s tradicionalnimi antioksidanti, kot so tokoferoli, ki jih uporabljajo v kozmetični in farmacevtski industriji za preprečevanje kožnih poškodb. Rezultati kažejo, da so polifenoli pri uničevanju prostih radikalov najučinkovitejši.



VEČ O POLIFENOLIH

Hidroksitirosol in tirosol sta dve od mnogih fenolnih spojin v oljčnem olju, ki prispevajo h grenkemu okusu, trpkosti in odpornosti na oksidacijo. Zdaj jih v tisku označujejo kot zaželjenje zdravilne sestavine oljčnega olja. Flavonoidni polifenoli v oljčnem olju so naravni antioksidanti, za katere so dokazali, da povzročajo vrsto blagodejnih učinkov od zdravljenja sončnih opeklin, do zniževanja holesterola, krvnega tlaka, in tveganja za koronarno bolezen. Na vsakih 10 g oljčnega olja pride kar 5 mg antioksidantnih polifenolov. Mnoga druga olja iz oreščkov ali semen polifenolov sploh ne vsebujejo. Vsebnost fenolov določa sorta oljke, čas obiranja, metoda pridobivanja olja, to ali je olje rafinirano in trajanje skladiščenja oljčnega olja.



SORTA

Določene vrste oljk, kot denimo toskanske sorte, vsebujejo višje vrednosti polifenolov. Ta olja so dragocena, saj njihovo mešanje z nizko-polifenolnimi olji podaljšuje njihovo trajnost, ker preprečuje žarkost.



ČAS OBIRANJA

Večina oljk obranih bolj zgodaj, bo imela višjo vsebnost polifenolov. Oljke obrane kasneje pozimi imajo manj polifenolov in so bolj sočne. Koncentracija polifenolov narašča z dozorevanjem sadežev, vse dokler ti ne začno postajati rožnati, nato začne upadati. Pred desetletji so kmetje bolj cenili zrelejše sadeže in so z obiranjem čakali čim dlje, s tem pa tvegali pozebo ali izgubo pridelka zaradi vremenskih neprilik. Dandanašnji je močan okus zgodnje letine bolj priljubljen.



METODA PREDELAVE

Veliko se govori o tem, kako vpliva na aromo ekstra deviškega oljčnega olja uporabna strojne opreme, vendar ima v resnici ob pravilni uporabi le-te, ta kaj majhen vpliv. Ekstra deviško oljčno olje se povsod stiska po enakih metodah. Vsa ta olja so bogata s fenoli. Večina oljčnega olja prihaja iz španije in Italije, in običajno so rafinirana in imajo nizko vsebnost fenolov.



RAFINIRANJE

je namenjeno oljem, ki so bila že iztisnjena, vendar so stara, žarka, so bila iztisnjena iz poškodovanih sadežev ali ima kakšno drugo pomanjkljivost, so pa užitna. To se izvaja s filtriranjem, tretiranjem z aktivnim ogljem, segrevanjem in kemično obdelavo za uravnavanje kislosti. Rafinirana olja imajo nižjo vsebnost tirosola in drugih phenolov. Po navedkih Wayna Emmonsa iz Intertecha, ima Ekstra deviško oljčno olje tipično 50-80 ppm polifenolov, medtem ko jih ima rafinirano olje le 5 ppm.



SHRANJEVANJE

Ko olje čaka v sodih ali steklenicah, polifenoli počasi oksidirajo in se iztrošijo. Če iščete olje z več polifenoli, kupujte takšnega, na katerem je jasno označen datum, ki zagotavlja, da je sveže, in ki je bilo pravilno hranjeno.



Hidroksitirosol in drugi phenoli niso omenjeni na nobeni etiketi, zato lahko ocenite le po občutku, koliko jih je v kateri vrsti olja. Oznake olj kot ‘lahka’ ali “lite” se nanašajo na okus, ne na kalorično vrednost, saj imajo vsa rastlinska olja enako kalorično vrednost. Teoretično se lahko ‘lahko’ nanaša na izvrstno ekstra deviško oljčno olje iztisnjeno iz oljk obranih pozno v letu, vendar praviloma označuje rafinirano olje iz španije ali Italije, ki je brez okusa in slabe kakovosti.



Če hočete olje bogato s polifenoli, izberite tistega, ki ima garancijo, da je res ekstra deviško, je iz zadnje letine in je bilo primerno skladiščeno. Nekatere sorte vsebujejo visoke vrednosti polifenolov, to so Frantoio, Lucca, itd. Poiščite olja iz teh sort, ali pa poglejte v kakšno dobro založeno delikateso pri nas ali za mejo in izberite visoko kakovostno (tudi drago) ekstra deviško olje pridelano z ljubeznijo in dobro označeno.



MITI IN PREDSODKI O OLJČNEM OLJU

Oljčno olje je odlično olje za kuhanje. Bolj aromatično oljčno olje lahko uporabimo za peko rib ali kakšnega drugega aromatičnega živila. Milejše olje iz pozno obranih oljk pa lahko denimo uporabimo za peko sladic. Oljčno olje ima visok prag smoditve, 210 ºC , in ne izgublja na kakovosti pri ponovnem močnem segrevanju tako hitro kot mnoga druga olja. Za pripravo različnih jedi uporabljajte raznovrstna zdrava rastlinska olja, prvovrstno oljčno olje pa dodajajte takrat, kadar želite izkoristiti njegove zdravilne lastnosti in čudovit mediteranski okus. Obstaja kar nekaj mitov oz. predsodkov o oljčnem olju, katera je potrebno izpodbijati znova in znova. Oljčno olje se uporablja že tisočletja in predstavlja enega od mejnikov t.i. zdrave Mediteranske prehrane.



Mit o oljčnem olju: Oljčno olje s segrevanjem izgubi svoje zdravilne lastnosti.



Dejstvo: Pri prekomerno segretem oljčnem olju izhlapevajo alkoholi in estri, ki sestavljajo njegov specifičen okus in aromo. Vendar pa segrevanje ne spreminja njegovih zdravilnih učinkov, zgolj okus. Za cvrenje denimo uporabite cenejša oljčna olja, ki nimajo toliko okusa ali arome, in dodajte bogatejše oljčno olje po končani pripravi ali ko je jed že na mizi.



Mit o oljčnem olju: Segrevanje naredi oljčno olje nasičeno ali olje transmaščobnih kislin.



Dejstvo: Kar se tiče nasičenih maščob, pravi dr. A. Kiritsakis, svetovno znani kemijski tehnolog, speciliziran za kemijo olj iz Aten, vsa olja pri ponavljajočem segrevanju do visokih temperatur, kot se to dogaja pri industrijskem cvrenju, malenkostno oksidirajo in hidrogenirajo. Olje iz oljčnih tropin ter ekstra deviško oljčno olje sta obe bogati z visoko nenasičenimi maščobami in zato odporna na oksidacijo in hidrogenacijo. študije so potrdile, da sta tako oksidacija kot hidrogenacija pri oljčnem olju manj prisotni kot pri ostalih rastlinskih oljih. Vendar kakor koli že, stopnja hidrogenacije je minimalna in doma se nikoli ne bomo srečali s tem problemom.



Velike tovarne, nekakšne rafinerije, ki izdelujejo nenasičena rastlinska olja in jih predelujejo v margarino ali rastlinsko maslo, izvajajo to z vpihavanjem mehurčkov vodika skozi olje segreto na temperaturo 120 do 235 ºC v prisotnosti kovinskega katalizatorja, običajno niklja ali platine. Postopek lahko traja več ur. Sami doma v ponvi ne moremo izdelati nasičenega izdelka kot je margarina s segrevanjem oljčnega ali katerega koli drugega rastlinskega olja. Le vprašamo se lahko, od kje izvira to čudno razmišljanje oziroma mit. Sprememba cis-maščob v transmaščobe se doma na štedilniku ne more zgoditi.



Mit o oljčnem olju: Kuhanje v oljčnem olju zmanjšuje hranilno vrednost pripravljane hrane.



Dejstvo: Segrevanje hrane zmanjšuje njeno prehrambeno vrednost. Visoka vročina, kot denimo pri cvrenju je škodljivejša od zmerne vročine, kot denimo je to pri kuhanju v sopari, kar je zopet slabše kot uživanje surove zelenjave. Torej ne gre za olje za kuhanje kot tako, gre za visoko temperaturo kuhanja. še nikoli nisem slišal za katero koli jedilno olje, ki bi samo po sebi zmanjševalo hranilno vrednost hrane, ki se pripravlja, kuha, v njem. Večina prehranskih strokovnjakov priporoča rahlo oparjeno zelenjavo ali uživanje le-te surove. Curek aromatičnega olja, ki ga dodamo jedi pri mizi, prispeva okus in zdravilne anti-oksidante. To je v skladu z ‘mediteransko prehrano’, za katero so dokazali, da pomaga preprečevati koronarno bolezen in ima še vrsto drugih zdravilnih učinkov.



Vprašanje: Ali lahko cvrem krokete v oljčnem olju, ne da bi se navzeli nezaželjenega okusa? Pa je to zdravo? Če je odgovor pritrdilen, zakaj je o tem napisanega tako malo in zakaj tega ne počno v restavracijah?



Odgovor: Oh, koliko črnila smo že porabili, da bi spravili med ljudi informacije o zdravilnih lastnostih oljčnega olja. V restavracijah za cvrenje nikoli ne bodo uporabljali oljčnega olja, je preprosto predrag v primerjavi s sončničnim, koruznim, … Kar je ekonomično za domače kuharje, ni nujno tudi za velike restavracije, kjer se gleda na vsak tolar, ki bi se ga dalo prihraniti.



Olje iz oljčnih tropin se pogosto priporoča za cvrenje predvsem zato, ker je veliko cenejše od ekstra deviškega olja Olje iz oljčnih tropin in ekstra deviško oljčno olje sta obe bogati z nenasičenimi maščobami in tako odporni na oksidacijo (žarkost).



Vprašanje: Kje je vrelišče oljčnega olja?



Odgovor: Vrelišče oljčnega olja (300 ºC) je veliko višje od točke smoditve (190-205 ºC), ki bi bila zelo nevarna temperatura za domače poskuse. Ta temperatura zagotovo uniči olje in se zelo približa točki samovžiga ali gorenja (okoli 315 ºC), kar povzroči veliko nevarnost požara. (Ko ob cvrenju v globokem olju opazite, da olje ‘vre’, vidite pravzaprav vretje vode iz hrane, ne pa vretje olja.) Uporabnejši podatek je temperatura smoditve.



Vprašanje: Ali jedilno olje izhlapeva?



Odgovor: Hlapljiva olja izparijo v nekaj dneh ali tednih, nehlapliva olja so bolj odporna na izhlapevanje. Večina rastlinskih jedilnih olj se uvršča med nehlapliva olja. Vendar pa, če pustite večino jedilnih olj v odprti posodi, bodo počasi izhlapevala in po nekaj mesecih ali letih po za njimi ostala le še lepljiva glazura. To glazuro lahko opazite na stenah posode in pekačev, kjer je proces pospešila temperatura.



Vprašanje: Prijatelj je uporabljal hladno iztisnjeno oljčno olje za peko in cvrtje določenih kosov mesa in s tem uničil posodo z oblogo proti prijemanju.



Odgovor: Vsako olje, ki ga prekomerno segrevamo, bo pustilo na posodi neke vrste glazuro. Ne pozabite, da so bila rastlinska olja, kot denimo laneno olje, glavna sestavina barv in politur, ki so jih v preteklosti uporabljali za zaščito pohištva in podobnega.



Vprašanje: Katero je boljše, ekstra deviško, deviško ali čisto oljčno olje?



Odgovor: Razlike med oljčnimi olji so v stopnji njihove kislosti, ki vpliva predvsem na njihov okus, ne na hranilno vrednost. Olja z nižjo stopnjo kislosti, kot denimo ekstra deviško, imajo lahko več anti-oksidantov, vendar se to ne odraža v njihovi klasifikaciji. Anti-oksidanti v oljčnem olju pomagajo preprečevati srčna obolenja in raka, zato se zdi vztrajanje pri oljčnem olju smiselno. Olje iz oljčnih tropin se pridobiva z uporabo hexana in drugih topil, enako kot večina semenskih olj, kot koruzno, sončnično, oljne repice, …Ta postopek odstrani tudi veliko drugih sestavin, ki lahko predstavljajo najzdravilnejše dele tega naravnega proizvoda.



Vprašanje: Zakaj obstaja zamenjalna tabela za maslo/margarino in oljčno olje? Ali je ta ustrezna za vse kuharske recepte?



Odgovor: Zamenjalna tabela je uporabna bolj za torte in sladice, kjer so količine bistvene. Pri vseh receptih ne morete zamenjati trdnih maščob (maslo/margarina) s tekočimi (oljčno olje/rastlinska olja). Na primer, glazura za torto mora ostati trdna pri sobni temperaturi, zato je glazura iz masla in sladkorne sipe ustrezna, medtem ko glazura iz oljčnega olja in sladkorne sipe ni. Nato je še problem okusa. Olje iztisnjeno iz oljk pozne trgatve bi verjetno ustrezalo za večino receptov za torte ali sladice, saj bi pri kuhanju izparele aromatične arome oljčnega olja. Nekuhani dodatki kot je denimo tortna glazura pa bi bila po okusu vse prej kot običajna, če bi zanjo uporabili oljčno olje. Za večino glavnih jedi, kjer pri cvrenju ali dušenju uporabljamo maslo ali margarino, je oljčno olje kot nadomestek povsem primerno. V državah proizvajalkah oljčnega olja se pri nekaterih receptih okusi oljčnega olja in masla/margarine uporabljajo za poudarjanje okusa tako ene kot druge vrste maščobe.



Vprašanje: Ali vsebuje oljčno olje policiklične aromatske hidrokarbonate (PAH)?



Odgovor: Mnogo vrst hrane naravno vsebuje manjše količine PAH-ov. Uživanje hrane z visoko vsebnostjo PAH-ov ni priporočljivo, ker ga nekatere študije povezujejo z nastankom raka. Oljčno olje, kot vsa ostala rastlinska jedilna olja, vsebujejo minimalne količine, vse do 17 PAH-ov, kot sta benzantracen in krizen. Nezrele oljke jih imajo več kot zrele. Segrevanje katerega koli jedilnega olja lahko poveča količino PAH-ov. To ne predstavlja kakšnega resnega tveganja v prehrani, saj bi morali olja segrevati večkrat in za daljša obdobja, vse do temperature smoditve. Tako ni verjetno, da bi bilo oljčno olje ali katero od ostalih jedilnih olj v domači uporabi, pomemben vir PAH-ov.



Vprašanje: Dobila sem liter oljčnega olja a je na žalost precej žarko in ga ne morem uporabljati za kuho. Ali obstaja način filtriranja, da bi postal zopet uporaben?



Odgovor: Oljčno olje je potrebno kemično rafinirati, če hočemo odpraviti žarkost. Ne gre za filtriranje. Zavrzite ga in si kupite svežo steklenico oljčnega olja. Rok trajanja ima le kakšno leto; pri kuhi z njim ne varčujte, porabite ga in kupite novo.



Vprašanje: Ali je možno strditi oljčno olje, da bi bilo uporabno za namaze kot denimo margarina?



Odgovor: Urednica Glasila avstralske oljčne zveze je nedavno odgovorila na to vprašanje: “Za ta namen vzamemo 500g masla in do 1.5 skodelice oljčnega olja. Poskrbite, da bo olje blagega okusa, saj bo sicer olje prekrilo okus masla. Maslo zmešajte v mikserju dokler se ne zmehča, nato počasi prilivajte oljčno olje. Ko sta sestavini povsem zmešani, bo mešanica dokaj tekoča. Prelijem jo v pol litrske lončke, jih zaprem in shranim v hladilniku. Ko se shladi, postane precej trda. Različica: Dodaste lahko še malo mleka – nekako 1/4 skodelice za takšno količino. Ta recept je za zimsko mešanico, za letno mešanico uporabim le eno skodelico oljčnega olja, saj postane namaz premehak, če ga pustimo zunaj v toplem vremenu.“



Vprašanje: Naredil sem večjo količino pesta in me zanima, če ga lahko zamrznem in se bo po odtajanju povrnil v prvotno stanje?



Odgovor: Zamrzovanje pesta je najboljši način njegove hranitve. Zamrzovanje ne škodi oljčnemu olju, pravzaprav celo podaljšuje njegovo hranilno vrednost in njegov okus.