junk-foodKer pravimo, da igra hrana ključno vlogo pri zdravju, je logično, da so nekatere vrste hrane bolj škodljive, potencialno nevarnejše, skratka manj dobrodejne, zdravilne. Te se sicer do neke mere od bolezni, zdravstvenega stanja in naravnih danosti vsakega posameznika razlikujejo, pa vendar za mnoge na splošno velja – torej za vsa stanja -, da se jih velja v manjši ali večji meri izogibati. Pač glede na njihove značilnosti, učinke, pa tudi prisotnost, razširjenost ali vključenost v naše siceršnje prehranjevalne vzorce.

Prehranski strokovnjaki nam znova in znova polagajo na srce, da se rešitev zdravstvenih težav, ki jih povzročajo t. i. civilizacijske bolezni, skriva v uživanju sveže, zdrave, žive in predvsem čimbolj naravno ter neškodljivo pripravljene hrane. Med takšno bi tudi tako na hitro težko uvrstili, denimo alkoholne pijače, gazirane pijače, različne instant mešanice za juhe, omake, pudinge, kreme, pa celo vrsto prigrizkov od čipsa, do smokija, suhomesnate izdelke, polne konzervansov, barvil in sredstev za ojačevanje okusa… itn.

Nekatere od tistih vrst hrane in dodatkov, za katere so spoznali, da prispevajo k nastanku različnih težav, so uvrščene na seznam odsvetovane in potencialno nevarne hrane. Gre predvsem za tiste vrste hrane, ki naj bi se je izogibali v čimvečji možni meri, kar pa zopet ne pomeni, da živil ali dodatkov s tega seznama ne smemo zaužiti nikoli več.

Ko enkrat spoznamo nevarnosti ali pomanjkljivosti posameznega živila, je povsem normalno, da ga bomo uživali manj, morda z njegovim uživanjem do izboljšanja stanja celo prekinili, se pa verjetno kdaj pa kdaj z njim vendarle pocrkljali, saj nam bodo naše izboljšano zdravstveno stanje, na novo pridobljena fizična kondicija in odpornost organizma to dopuščali. Če se odločimo za varnejši, bolj zdrav način življenja in prehrane skladno z priporočili strokovnjakov, bomo uživali hrano s tega seznama le sem ter tja, medtem ko jo uživamo sedaj skoraj vsakodnevno in verjetno marsikdo pretežno takšno.

Novi izsledki rušijo mit o nasičenih maščobah

/v , , , /

Prehranski mit, da so nasičene maščobe škodljive, z objavami novih knjig in znanstvenih člankov na to temo vse bolj izgublja tla pod nogami. Najnovejše delo, ki izpodbija to staro dogmo je knjiga z naslovom Veliko maščobno presenečenje, ki jo je objavila raziskovalna novinarka Nina Teicholz.

Njena knjiga razkriva izsledke najnovejših raziskav, ki postavljajo pod vprašaj dolgo prisotno a napačno prepričanje, da so kardiovaskularna obolenja povezana z vnosom maščob in holesterola.

Beri naprej

Opuščanje Aspartama in razlaga stranskih učinkov – kako se torej zaščititi

/v /
Opuščanje Aspartama in razlaga stranskih učinkov – kako se torej zaščititi. Če pogosto pijete gazirane napitke ali žvečite žvečilke, obstaja velika verjetnost, da ste zaužili velike količine aspartama. Aspartam je priljubljeni nadomestek sladkorja, ki ga najdemo v gaziranih pijačah, žvečilnih gumijih, sadnih namazih in izdelkih brez sladkorja, če naštejeme le najpogostejše. Poznan je tudi po blagovnih znamkah, kot so Sweet One, NutraSweet in Spoonful. A njegovi tržni priljubljenosti navkljub, mnogi ljudje ne vedo, da odpade na aspartam kar 75 odstotkov stranskih učinkov, ki jih beleži Sistem za nadzor nad neželenimi učinki (Adverse Reaction Monitoring System (ARMS)) ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA).
 

Sodobno industrijsko meso vsebuje škodljivo razmerje omega-3 : omega-6 maščobnih kislin

/v /
Sodobno industrijsko meso vsebuje škodljivo razmerje omega-3 : omega-6 maščobnih kislin. Preredko slišimo razlage, zakaj je zmotno razmišljanje, da uživajo zahodnjaki premastno hrano. Še vedno lahko slišimo, da se je dobro izogibati maščobam kadar koli je to mogoče. Kakšna škoda. Vaše telo potrebuje maščobe. So nujne za preživetje.
 

4 najboljša in 3 najslabša sladila za v kuhinjo

/v /
4 najboljša in 3 najslabša sladila za v kuhinjo. Kaj uporabiti za slajenje hrane, je priljubljena tema, predvsem zato, ker toliko ljudi ljubi sladko, obenem pa tudi zato, ker je splošno znano, da je rafiniran sladkor eno najslabših živil, kar jih je. In vendar je potrebno biti pri izbiri nadomestil kar se da pazljiv, in sicer zato, ker so nekatera nadomestila, vključno z nekaterimi splošno oglaševanimi “zdravimi”, čeprav so vse kaj prej kot to, v resnici še slabša od izvirnika.
 
Najboljša: 1. Stevia 2. Alkoholni sladkorji 3. Med (priporočam surov, neobdelan med v manjših količinah) 4. Čista glukoza
Najslabša: 1. Aspartam 2. Agavin sirup (ki ga lahko razširim na vse vire fruktoze) 3. Sukraloza (Splenda)

Tabela jedilnih olj s temperaturo smojenja

/v , , /
Tabela jedilnih olj s temperaturo smojenja nam pride lahko prav pri izbiri najprimernejšega olja za določeno vrsto priprave hrane. Iskanje najbolj zdravega olja za kuhanje je vse prej kot lahka naloga. Na eni strani hočemo kuhati z oljem, ki ima visoko točko smojenja (dimljenja), po drugi strani pa bi radi uporabljali olje z zdravim ravnovesjem omega 3 in omega 6 maščobnih kislin – in še bolje takšno, ki je bogato z antioksidanti in vitamini! Poznavanje točke dimljenja za posamezno vrsto olja je pomembno, saj segrevanje olja do točke, ko se začne smoditi, povzroča nastajanje strupenih izparin in škodljivih prostih radikalov. V pomoč pri odpravljanju negotovosti naj vam služi naša primerjalna tabela najbolj zdravih jedilnih olj.
 

Gluten v živilih

/v /

Kratek uvod v občutljivost na gluten

Alergija na gluten je nesposobnost telesa prebavljati ali razgrajevati beljakovino gluten, ki je prisotna v pšenici in nekaterih drugih žitih. Glutenska intoleranca (ali preobčutljivost na gluten) zajema vse od blage preobčutljivosti na gluten do polno izražene celiakije. Po navedbah ameriškega inštituta za diabetes in presnovne ter ledvične bolezni ima celiakijo vsak 133 Američan. Gre za hudo avtoimunsko motnjo pri kateri človekov imunski sistem v tankem črevesju napade gluten, če ga je človek zaužil.

Beri naprej

Pri ponovnem segrevanju rastlinskih olj se izloča toksin HNE

/v , /
Raziskave so se osredotočile na jedilna olja, ki se uporabljajo v domači kuhi in gostinstvu.
 
Najnovejše raziskave kažejo, da se pri jedilnih oljih, ki jih segrevamo po več ur, ali pa jih segrevamo ponovno, izločajo velike količine toksina, ki je znan v povezavi s srčnimi obolenji in nevrološkimi motnjami. Toksin iz maščobnih kislin imenovan 4-hidroksi-trans-2-nonenal (HNE), nastaja v posebno velikih količinah v večkrat nenasičenih maščobnih kislinah, ki vsebujejo linolensko kislino, ta pa se nahaja v olju barvilnega rumenika, sončničnem, koruznem in sojinem olju. Toksin ne nastaja v nasičenih oljih, izdelanih iz živalskih maščob.

Beri naprej