4 najboljša in 3 najslabša sladila za v kuhinjo

4 najboljša in 3 najslabša sladila za v kuhinjo. Kaj uporabiti za slajenje hrane, je priljubljena tema, predvsem zato, ker toliko ljudi ljubi sladko, obenem pa tudi zato, ker je splošno znano, da je rafiniran sladkor eno najslabših živil, kar jih je. In vendar je potrebno biti pri izbiri nadomestil kar se da pazljiv, in sicer zato, ker so nekatera nadomestila, vključno z nekaterimi splošno oglaševanimi “zdravimi”, čeprav so vse kaj prej kot to, v resnici še slabša od izvirnika.
 
Najboljša: 1. Stevia 2. Alkoholni sladkorji 3. Med (priporočam surov, neobdelan med v manjših količinah) 4. Čista glukoza
Najslabša: 1. Aspartam 2. Agavin sirup (ki ga lahko razširim na vse vire fruktoze) 3. Sukraloza (Splenda)
 
Umetna sladila so slabša od sladkorja
Glavni nasvet se glasi: izogibajte se umetnim sladilom kot kuge. Sam ne dvomim niti malo, da so umetna sladila lahko še slabša od sladkorja in fruktoze, te moje zaključke pa podpirajo tudi znanstveni dokazi. Leta 2005 sem napisal svojo najbolj temeljito dokumentirano knjigo Sladka prevara, v kateri razkrivam mnoge zadržke povezane z uživanjem umetnih sladil.
 
Gre za izjemno temeljito znanstveno podprto knjigo, ki v vseh teh letih po izidu ni izgubila prav nič na svoji aktualnosti in tehtnosti. Zanjo sem porabil več kot tri leta in sodeloval s petimi medicinskimi strokovnjaki, saj mi je proizvajalec Splende, torej podjetje Johnson & Johnson, prek svojega pravnega zastopnika poslal 20-strani dolgo pismo, v katerem mi je grozil s tožbo, če bom knjigo objavil. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da me po izidu ni tožil, saj so bile vse navedene informacije verodostojne.
 
Sledi razčlemba informacij, ki jih velja poznati:
 
Aspartam aspartam
Aspartam je sintetična kemična spojina, ki je sestavljena iz treh sestavin – dveh amino kislin in metil esterske vezi. Amino kislini sta fenilalanin in aspartična kislina, dve običajni komponenti mnogih živil, ki so običajno povsem varne za uživanje. A pri aspartamu ni tako. Zakaj?
 
Aspartam je sestavina sladila NutraSweet. Nahaja se tudi v sladilu Equal, Spoonful, Equal Measure, AminoSweet, Benevia, NutraTaste, Canderel in mnogih priljubljenih “dietnih” živilih in napitkih. Javnost me pozna po izjavi, da predstavlja aspartam večjo nevarnost za javno zdravje kot visoko fruktoznega koruznega sirupa in lahko vodi v porodne okvare, rak in debelost. Povezali so ga tudi z možganskimi tumorji.
 
Če za trenutek pozabimo, da se aspartam presnavlja v telesu tako v lesni alkohol (strup) in formaldehid (ki se uporablja za balzamiranje in se ne izloča iz telesa po normalni poti filtriranja odpadkov, ki se izvaja v jetrih in ledvicah), je težava s tema komponentama aspartama v njuni količini.
 
V običajnih beljakovinah, kot so meso, ribe ali jajca, predstavljata fenilalanin in aspartična kislina vsaka po 4-5 odstotkov od skupnega profila amino kislin. To je tista količina, kakršno si je za obravnavo teh dveh amino kislin s strani človeškega organizma zamislila Narava, in tako z njima ni nič narobe, če se pojavljata po naravni poti v pravilnem razmerju do ostalih amino kislin.
 
A v aspartamu je razmerje teh dveh amino kislin 50 odstotkov fenilalanina in 40 odstotkov aspartične kisline (z 10 odstotki metil esterske vezi, torej lesnega alkohola, ki je znani strup). Z drugimi besedami, na odstotni podlagi gre za masovno količino dveh umetno izoliranih amino kislin, ki ju v tem razmerju in vezane skupaj z znanim strupom preprosto ne najdemo v naravi. Končni rezultat tega kemičnega koktaila je sladki nevrotoksin.
 
Posledično zaradi njegove nenaravne zgradbe naše telo predeluje amino kislini v aspartamu povsem drugače, kot tiste v mesu ali ribi. Amino kislini v aspartamu dobesedno napadajo naše celice, celo prehajajo bariero kri-možgani in napadajo možganske celice, povzročajo toksično celično vzburjanje, ki jo imenujemo eksitotoksičnost.
 
MSG je ravno tako eksitotoksin in deluje z apartamom v sinergiji, s čemer povzroča še več škode celicam naših možganov.
 
Sukraloza (Splenda)sukraloza
Sukraloza je umetna kemikalija, ki jo ustvarjajo v laboratoriju. V pet-stopenjskem patentiranem procesu izdelave sukraloze dodajo tri molekule klora eni molekuli sukroze (sladkor). Kdo bo ugovarjal, da tudi naravna živila vsebujejo klor, kar je res. In vendar je v naravnih živilih klor vezan z jonskimi vezmi, ki se zlahka razprejo. V Splendi pa je vezan s kovalentnimi vezmi, ki se ne razprejo.
 
In naprej, kovalentnih klorovih vezi v organskih spojinah v naravi NE NAJDEMO – obstajajo zgolj v sintetičnih, umetnih spojinah, ki jih ustvari človek. Poleg sukraloze so spojine s kovalenimi klorovimi vezmi še: DDT, PCB-ji, Agent orange.
 
Naše telo ne premore encimov, ki bi razgradili ta kovalentno vezani klor. Zakaj bi tudi jih? Takšne spojine v naravi niso nikoli obstajale, zato se človeškemu organizmu z njimi nikoli ni bilo potrebno ukvarjati. In ker se ne razgradi in v telesu ne presnovi, za Splendo trdijo, da je nekalorična – v bistvu naj bi kar padla skozi nas. Vendar pa raziskave (ki v glavnem temeljijo na študijah na živalih) kažejo, da se kakšnih 15 odstotkov sukraloze ABSORBIRA v našem prebavnem traktu in končno shranjuje v telesu. Morda ste že slišali trditve, da je FDA proučila več kot sto študij in bila zadovoljna z varnostjo izdelka, čeprav verjetno niste slišali, da je bila večina teh študij izvedena na živalih in so v resnici razkrile celo vrsto problemov!
 
Na primer, nekatere teh študij so razkrile:
  • znižanje številčnosti rdečih krvnih celic – znak slabokrvnosti oz. anemije – pri ravneh nad 1.500 mg/kg/dan;
  • povečano moško neplodnost zaradi motenja tvorbe spermijev in njihove živahnosti, kot tudi možganske poškodbe pri višjih odmerkih;
  • povečane in kalcificirane ledvice;
  • spontane splave pri skoraj polovici populacije kuncev, ki je prejemala sukralozo, v primerjavi z ničelno stopnjo splavov v kontrolni skupini;
  • 23 odstotno stopnjo smrtnosti pri kuncih, v primerjavi z le šest odstotno smrtnostjo v kontrolni skupini.

Zgolj dve študiji za sukralozo s človeškimi subjekti sta bili objavljeni preden je FDA potrdila Splendo za človeško uživanje, in še ti dve študiji sta zajemali vsega 38 človeških subjektov. Še huje je, da je najdaljša trajala vsega štiri dni in se osredotočala na vpliv sukraloze na propadanje zob in ne na človeško toleranco. Za proučevanje absorpcije Splende v človeško telo so proučevali zgolj 8 človeških subjektov. Na temelju te edine človeške študije je FDA dovolila generalizacijo rezultatov in določila njihovo reprezentativnost in “varnost” za celotno človeško populacijo.

Takoj za umetnimi sladili je najhujša oblika sladkorja fruktoza (vključno z agavinim sirupom!)fruktoza
Zdaj, ko smo obdelali umetna sladila, je čas, da izločimo še eno škodljivo sladilo, ki je zamaskiran kot zdrava alternativa sladkorja: fruktoza. Sam prav nič ne dvomim, da je fruktoza najbolj toksična naravna oblika sladkorja, kar jih poznamo. In vendar je resnično toksična v velikih odmerkih, ki jih uživamo kronično.

Enako kot kajenje vsega nekaj cigaret najverjetneje ne more povzročiti pljučnega raka, tudi majhne količine fruktoze niso problem, saj gre za naravni sladkor, ki ga najdemo v vseh vrstah sadja. Če pa jo uživamo v odmerkih, kot jo uživa večina ljudi, kar je 500% odmerkov, ki so jih uživali ljudje v pred-industrijski dobi, pride do presnovne toksičnosti. Pri takšnih odmerkih je po mojem mnenju morda še bolj toksična od umetnih sladil.

Prosim, ne pozabite, da je to vprašanje količine, majhni odmerki so neškodljivi, večji odmerki daljši čas pa so patogeni. Verjetno ste že slišali, da je visoko-fruktozni koruzni sirup škodljiv za naše zdravje, zato mnogi ljudje, ki jih zanima ohranjanje zdravja, presedlajo na agavin sirup, kot bolj varno ‘naravno’ sladilo.

In vendar je večina agavinih sirupov v bistvu ŠE SLABŠA od koruznega sirupa, ker vsebuje več fruktoze od katerega koli komercialnega sladila – vse od 70 do 97 odstotkov, odvisno od blagovne znamke, kar je VELIKO VEČ kot v koruznem sirupu, v katerem je je v povprečju 55 odstotokov.

Eden od razlogov, zakaj je fruktoza tako nezdrava, je v tem, da se v telesu presnavlja v maščobo hitreje, veliko hitreje od katerega koli drugega sladkorja. Celotno breme presnove fruktoze odpade na jetra, in proizvaja še posebej nevarno vrsto telesne maščobe, torej tolščo. To je maščoba, ki se nabira v predelu trebuha in je povezana s povečanim tveganjem za srčna obolenja. Nadalje, fruktoza ukani organizem k nabiranju telesne teže s preslepitvijo presnove, da ta izklopi sistem nadzora apetita. Fruktoza ne stimulira izločanje inzulina na pravilen način, zaradi česar ta ne zavira izločanja grelina (“hormon lakote”) in ne spodbuja izločanja leptina (“hormon sitosti”), kar skupaj povzroča prenajedanje in nastanek odpornosti na inzulin. Hitro vodi v povečevanje teže in trebušno debelost (“pivski trebuh”), zniževanje HDL holesterola, dvig LDL holesterola, povišane trigliceridov, zvišan krvni sladkor in visok krvni tlak – torej v klasični presnovni sindrom. Sčasoma povzroči v odpornost na inzulin, ki ni le temeljini dejavnik diabetesa tipa 2 in obolenj srca, ampak tudi mnogih vrst raka.

Po navedbah dr. Roberta Lustiga je fruktoza ‘izokalorična, ne pa tudi izometabolična’. To pomeni, da lahko zaužijete enako količino kolirij iz fruktoze ali glukoze, fruktoze in beljakovin, ali fruktoze in maščob, vendar bo presnovni učinek popolnoma drugačen ne glede na enako količino kalorij.

Nadalje, ker se večina fruktoze zaužije v tekoči obliki (npr. kola in sladkani napitki vseh vrst) se njen negativni presnovni učinek še poveča. Torej, medtem ko vsebuje koruzni sirup enako količino fruktoze kot trsni sladkor, je fruktoza v koruznem sirupu v svoji “prosti” obliki in ni vezana na nobene druge ogljikove hidrate.

Nova raziskava objavljena v strokovni reviji European Journal of Nutrition je še enkrat pokazala, da je koruzbi sirup še posebej škodljiv za zdravje, saj vsebuje fruktozo s ‘prosti’ monosaharidni obliki. Pri podganah, ki so imele dostop do sladkanih pijač, so se pri vseh pokazali markerji povečanega tveganja za diabetes in obolenja srca, a so imele tiste, ki so uživale ‘prosto’ fruktozo, najbolj porušeno homeostazo glukoze, kar pomeni, da je bilo pri njih najbolj izraženo tveganje za nastanek diabetesa tipa 2.

Fruktoza v sadju in trsnem sladkorju je vezana na ostale sladkorje, kar prinese zmanjšanje njene presnovne toksičnosti. A kljub temu uživanje prekomernih količin sadja ni priporočljivo, saj je uživanje katere koli hrane z visoko vsebnostjo fruktoze – četudi gre za naravni proizvod – , če poenostavimo, najhitrejša pot do uničenja našega zdravja.

Med zdravstvenimi težavami, ki jih vabimo nad nas s prehrano bogato s fruktozo, so:

  • Debelost
  • Presnovni sindrom
  • Odpornost na inzulin in diabetes tipa 2
  • Zvišani trigliceridi in LDL (slab) holesterol
  • Visok krvni tlak in obolenja srca
  • Obolenja jeter
  • Artritis
  • Putika
  • Rak

Tako priporočam SKUPNO zaužitje fruktoze največ 25 gramov dnevno. Povprečen zahodnjak zaužije TRIKRATNIK te količine, zatorej je to za večino ljudi občutno zmanjšanje količine. Za večino ljudi bi veljalo tudi priporočilo za zmanjšanje vnosa fruktoze na 15 gramov ali manj, saj je praktično zagotovljen vnos fruktoze iz ‘skritih’ virov v raznih napitkih razen vode in vsej vnaprej pripravljeni hrani in prigrizkih.

Sledi kratka referenčna lista nekaterih najpogostejših vrst sadja, ki vam lahko pomaga seštevati vaš vnos fruktoze v gramih.

Sadje Količina g fruktoze
Limeta1 srednja0
Limona 1 srednja0,6
Brusnice 1 skodelica0,7
Pasijonka 1 srednja0,9
Sliva 1 srednja1,2
Marelica 1 srednja1,3
Guava 2 srednji2,2
Datelj 1 srednji2,6
Melona 100 g 2,8
Maline 1 skodelica3
Klementina 1 srednja3,4
Kivi 1 srednji3,4
Robide 1 skodelica3,5
Karambola 1 srednja3,6
Češnje 10 kos3,8
Jagode1 skodelica3,8
Višnje 1 skodelica4
Ananas 1 rezina4
Grenivka ½ srednje4,3
Mandarina 1 srednja4,8
Nektarina 1 srednja5,4
Breskev 1 srednja5,9
Pomaranča 1 srednja6,1
Papaja ½ srednje6,3
Fige, suhe1 skodelica23,0
Banana 1 srednja7,1
Borovnice 1 skodelica7,4
Datelj (Medjool)1 srednji7,7
Jabolko 1 srednje9,5
Kaki 1 srednji10,6
Lubenica 100 g11,3
Hruška 1 srednja11,8
Rozine 1/4 skodelice12,3
Grozdje 1 skodelica12,4
Mango ½16,2
Marelice, suhe1 skodelica16,4

Kaj pa alkoholni sladkorji, kot je ksilitol?xylitol
Alkoholni sladkorji, kot denimo ksilitol, niso tako sladki kot sladkor in vsebujejo manj kalorij. Eden od razlogov, zakaj alkoholni sladkorji vsebujejo manj kalorij od sladkorja je v tem, da se v telesu ne absorbirajo povsem. Zaradi tega lahko uživanje živil, ki vsebujejo alkoholne sladkorje vodi v napenjanje in drisko.

In vendar, če uživamo dovolj velike količine živil, ki vsebujejo alkoholne sladkorje, lahko njihove kalorije primerjamo z živili, ki vsebujejo sladkor. Kot pri vseh drugih živilih je tudi pri teh potrebno pazljivo branje deklaracij glede kaloričnosti in vsebnosti ogljikovih hidratov, ne glede na sklicevanja, da je živilo brez sladkorja ali z manj sladkorja.

maltitolMaltitol, drug pogost alkoholni sladkor, dviguje krvni sladkor skoraj tako močno kot zelo škrobni mladi krompir. Ksilitol, po drugi strani, krvnega sladkorja skoraj ne dviguje. Čisti ksilitol ravno tako običajno ne povzroča napenjanja ali vetrove, kar je sicer značilnost alkoholnih sladkorjev. Tako so v zmernih količinah nekateri alkoholni sladkorji boljša izbira od rafiniranega sladkorja, umetnih sladil, agavinega ali visoko-fruktoznega koruznega sirupa.

Od vseh alkoholnih sladkorjev je ksilitol verjetno najboljši. Ko je čist, so potencialni stranski učinki minimalni, prinaša pa celo nekaj dodatnih koristi, kot denimo preprečevanje propadanja zob. Če zaključim, lahko rečem,da je ksilitol dokaj varen in potencialno celo rahlo koristno sladilo. Mimogrede, ksilitol je strupen za pse in nekatere druge živali, zato poskrbite, da ne pridejo z njim v stik.

Ali je med zdravo sladilo?med
Visoko kakovostni med vsebuje naravne antioksidante, encime, amino kisline, vitamine in minerale. Na žalost je danes večina medu, ki ga lahko kupimo v trgovinah, močno obdelanega. Kot večina živil, ki so rafinirana, tudi med izgubi večino svojih koristnih lastnosti in učinkovin. Komercialni med danes tako pogosto prekomerno termično obdelajo, zaradi česar se uniči večina encimov, vitaminov in mineralov. Če konzumirate med, poskrbite, da je ta neobdelan, deviški, ekološki, po možnosti celo Manuka med, ki vsebuje tako močne antibakterijske sposobnosti, da ga vključujejo celo v medicinske pripravke, denimo za oskrbovanje ran. A ne pozabite, da je vsakršen med zelo bogat s fruktozo, zato ga velja uživati zmerno, največ eno ČAJNO ŽLIČKO dnevno. Ta vam zagotavlja kakšnih 20 gramov fruktoze in vam pusti še nekaj prostora za uživanje svežega sadja ali druge neizogibne fruktoze, ki se skriva v mnogih živilih, ki jih normalno uživate.

Ali lahko to varno sladilo v resnici ozdravi diabetes?
Zelišče stevia je ena mojih najboljših izbir za občasno slajenje. Gre za varno sladilo iz rastline, ki je poznana že več kot 1.500 let in je idealna za vse, ki pazijo na svojo težo ali se iz zdravstvenih razlogov izogibaju sladkorju. Je več stokrat slajša od sladkorja in resnično praktično brez kalorij. Nadalje, raziskave navajajo, da ima kar nekaj koristnih učinkov.

stevia2Študija na diabetičnih podganah, ki so prejemale stevijo, je razkrila zapoznelo, a občutno znižanje ravni krvne glukoze, brez povzročitve hipoglikemije, obenem pa tudi znižanje telesne teže. Osebno menim, da je stevia najboljše sladilo, kar jih je danes na voljo. Mnogi tožijo pri steviji nad grenkim priokusom, vendar je ta predvsem posledica njene obdelave. Sam jo najraje uporabljam v tekoči obliki z okusom English Toffee ali French Vanilla (za slajenje se uporabi vsega nekaj kapljic). In vendar, tako kot pri vseh ostalih sladilih, tudi tu priporočam zmernost.

Še eno bolj zdravo sladilo, še ena zdrava alternativa sladkorju je čista glukoza. Čisto glukozo (dekstrozo) za namene slajenja lahko kupite za kakšna dva EUR na kg. Prinaša le 70 % sladkosti sukraloze, zatorej je porabite sorazmerno več, zaradi česar je na koncu rahlo dražja, a se vseeno splača, saj ne vsebuje NIČ fruktoze. Ne pozabite, da lahko glukozo uporabljajo vse celice telesa neposredno, zaradi česar je neprimerljivo varnejša od presnovnega strupa, kakršna je fruktoza.

Zaključek
Ko govorimo o sladkorju, so za naše zdravje vse njegove oblike na dolgi rok škodljive. Nadomeščanje rafiniranega belega sladkorja s trsnim sladkorjem, datljevim sladkorjem, kokosovim sladkorjem, sirupom rjavega riža, sadnim sokom, melaso, javorjevim sirupom, sucanatovim, sirkovim, turbinadovim ali agavinim sirupom NE BO odpravilo nobenega tveganja, saj vsa vsebujejo VELIKE KOLIČINE fruktoze.

A če hočete RADIKALNO zmanjšati in v mnogih primerih povsem izničiti svoje tveganje za obolenja, kot so: rak, obolenja srca, debelost, diabetes in alzheimerjevo bolezen, … potem se zresnite in ZELO zmanjšajte svoj vnos sladkorja, še posebej fruktoze. In se vam obenem ne bo potrebno izpostavljati nevarnostim, ki jih prinašajo sladila, najsi bodo naravna, ali še huje, umetna.

Viri: MSN Health Journal of Pharmacy and Bioallied Sciences April 2011; 3(2): 242-248 Green Med Info

 
Vir prispevka: http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2011/10/08/the-4-best-and-3-worst-sweeteners-to-have-in-your-kitchen.aspx

Save

Save