V poglavju pomembna hranila predstavljamo najboljša živila, hranila in njihove sestavine, torej tiste, katerih poznavanje in uživanje nam lahko omogoči doseganje boljšega zdravja in ohranjanje čilosti, tako v mladosti kot tudi v poznejših letih. Gre večinoma za živila, spojine in sestavine, ki jih sodobna v obravnavanje simptomov z zdravili usmerjena medicina ne le ne izpostavlja, ampak jih večinoma zanemarja in pogosto diskreditira, ali celo odkrito napada, saj predstavljajo zaradi svoje učinkovitosti grožnjo farmacevtskim zdravilom in ustvarjanju dobička z njimi.  

Tako bomo podrobneje predstavljali vitamine, ki so vse prej kot na dobrem glasu, oziroma jih praviloma priporočajo v tako majhnih količinah, da ti zagotovo in tudi dokazano ne morejo niti malo koristiti. Takšen primer je denimo z vitaminoma C in D. Nadalje bomo spoznavali prostran svet mineralov, ki jih potrebuje naš organizem v sledovih ali več, da se kemične reakcije, ki nas poganjajo ali omogočajo naš obstoj, sploh odvijajo. Pa ne pozabimo na encime, pa na hormone, pa beljakovine, pa fitohranila, pa atribute okolja, itn.

Seveda je že dolgo znano, da v mnogih primerih predstavljajo najboljši vir posamezne učinkovine produkti narave, saj je v njih ‘zapakirano’ poleg sestavine, ki nas neposredno zanima, tudi še vrsta drugih, ki delujejo v sinergiji in omogočajo tudi več strokratno močnejše učinke, kot pa neka izolirana substanca sama po sebi. V holističnem pristopu tako nikoli ne iščemo neke čudežne samostojne setavine ali učinkovine, kar počne s poskusi sintetiziranja, patentiranja in kovanja velikanskih dobičkov farmacevtska industrija, ampak nas vedno zanima celota, predvsem neokrnjena, neprečiščena in popolna celota, kakršno je ustvarila mati Narava.

Človek je bitje narave in kot takšen si lahko najbolje pomaga na naraven način z izkoriščanjem vsega, kar nam Narava ponuja. Ta cilj lahko dosegamo zgolj s spoznavanjem in učenjem, raziskovanjem in upoštevanjem teh spoznanj in nasvetov, kar je konec koncev tudi poslanstvo naše spletne strani.    

Slabe novice o prehranskih virih magnezija

Slabe novice o prehranskih virih magnezija, ki jih slišimo tu in tam, nam ob pomanjkanju magnezija zastavljajo naslednje vprašanje: “Kako si lahko s prehrano zagotovim dovolj magnezija?”

Vsebnost magnezija v zelenjavi je upadla za 25-80 %.

In vendar — čeprav je vedno pomembno zagotavljati živila bogata z magnezijem — se mnogi ne zavedajo drastičnega upada njegove vsebnosti v prehranskih virih v zadnjem stoletju. Ti dejavniki, ki jih spremlja še slaba izbira jedi, so pripeljali do tega, da mnogi zdravstveni strokovnjaki dvomijo v realnost zagotavljanja zadostnih količin magnezija izključno iz prehranskih virov.

Vsebnost magnezija v zelenjavi je upadla za 25-80% glede na vsebnost pred letom 1950, tipični proces mletja in izdelave moke za kruh in testenine pa odvzame 80-95% od skupnega magnezija.

Kaj se torej dogaja za našimi prehranskimi viri in kako to vpliva na porast kroničnih obolenj, kot sta visok krvni tlak in presnovna motnja?

Hrana bogata z magnezijem

Živila bogata z magnezijem so nekoč uživali vsevprek, a so v zadnjem stoletju zaradi industrializacije kmetijstva in spreminjanja prehranskih vzorcev skoraj izginila z jedilnika.

Prehrana povprečnega zahodnjaka vsebuje le malo več kot 50% zelo konzervativnega ameriškega priporočenega dnevnega odmerka (RDA) za magnezij1 2 , in kakšne tri četrtine prebivalstva uživa prehrano s premalo magnezija.1 3 4 5

Magnezij najdemo v naslednjih živilih:

  • Stročnicah in oreških

  • Polnovrednih žitaricah, kot sta rjavi riž in polnozrnati kruh

  • Zeleni listni zelenjavi.

Upoštevajoč sodobne prehranske izbire nam je lahko hitro jasno, zakaj je tako težko doseči 100% RDA za magnezij.

Odstotek dnevne vrednosti v živilih z vsebnostjo magnezija

Večina dobrih virov magnezija vsebuje vsega kakšnih 10% ali še manj od priporočenih dnevnih vrednosti, kot lahko razberemo iz preglednice vsebnosti magnezija v živilih

. Tista živila, ki ga vsebujejo več, kot so nekateri oreški, ribe in polnovredna žita, pa pogosto uživamo v premajhnih količinah.

In poleg tega, so odstotki dnevnih vrednosti zgolj povprečja, saj lahko pri vsakem posamezniku:

  • stopnje absorpcije nihajo, in so lahko, kot navajajo študije, včasih tudi le pri 20 %.6 7

  • različni dejavniki vplivajo na absorpcijo magnezija, vključno s fitično in oksalno kislino, ki sta prisotni v določenih živilih, zdravili na recept, starostjo in genetskimi dejavniki.

Problem prehranskega magnezija

Zakaj si je danes težje zagotoviti prehrano bogato z magnezijem? Kaj je tisto, kar vpliva na naše prehranske vire vitaminov in mineralov?

Zmanjšana vsebnost hranil zaradi industrializacije kmetijske pridelave

Obstajajo trije temeljni razlogi, zakaj si ne moremo agotoviti dovolj magnezija samo s prehrano:

  1. Zmanjšanja ravni magnezija zaradi predelave.

  2. Zmanjšanja ravni magnezija zaradi stanja prsti.

  3. Sprememb prehranjevalnih navad.

Predelana živila in z magnezijem bogata prehrana

Predelava hrane v bistvu razgrajuje rastlinske prehranske vire v sestavine, za namen enostavnosti uporabe, kot zaradi podaljševanja trajnosti.

Pri predelavi žita v belo moko se odstranijo otrobi in kalčki. Pri predelavi semen in oreškov v rafinirana olja, se olja segrevajo do visoke temperature, megnazij pa se precedi ali odstrani s kemičnimi dodatki.

Ravno te odstranjene sestavine rastlin vsebujejo največ mineralov, med njimi tudi magnezija.

  • Rafiniranje olj odstrani ves magnezij. Rezultat rafiniranja je olje povsem izropano magnezija. Semena barvilnega rumenika, denimo, vsebujejo 680 mg magnezija na 1.000 kalorij. Olje barvilnega rumenika ga ne vsebuje nič.8

  • Rafiniranje žit odstrani 80-97 % magnezija.9 Pri mletju in rafiniranju moke se odstrani vsaj dvajset hranil, in zgolj pet se jih znova doda, ko rafinirajo moko “obogatijo”.10 Magnezij ni eden izmed njih.

  • Rafiniranje sladkorja odstrani ves magnezij. Melasa, ki jo pridobivajo iz sladkornega trsa, vsebuje v eni jedilni žlici do 25% RDA za magnezij. Sladkor ga ne vsebuje nič.

Nesrečen stranski učinek predelave teh živil je povečanje kaloričnosti na enoto. Na primer, pri predelavi žita v belo moko, se poveča tudi kaloričnost za kakšnih 7 %.8

Tipično ameriško in zahodnjaško hitro prehrano, kot so pizze, peciva, keksi in ocvrta hrana, sestavljajo skoraj izključno rafinirana žita, olja in sladkorji. Sčasoma lahko prekomerno uživanje takšne hrane vodi tako v debelost kot tudi pomanjkanje magnezija, kar je potencialno smrtonosna kombinacija.

Dr. Mildred Seelig, avtorica knjige The Magnesium Factor, to razloži zelo jasno:

Če gostilniška, domača ali hrana iz trgovine vsebuje maščobe, rafinirano moko in/ali sladkor, kot eno ali več glavnih sestavin, pomeni, da je siromašna z magnezijem, in po vsej verjetnosti visoko kalorična hrana. Redna prehrana s takimi živili, leto za letom, lahko povzroči pomanjkanje magnezija in s tem tudi presnovni sindrom X— glavni dejavnik bolezni srca.”8

Od kje prihajajo živila, ki vsebujejo magnezij? … Iz zemlje, ki vsebuje magnezij

Med strokovnjaki je močno uveljavljeno mnenje, da se kakovost naših pridelkov znižuje. Leta 2004, je revija Journal of the American College of Nutrition objavila študijo, v kateri so primerjali vsebnost hranil v pridelkih danes z njihovo vsebnostjo leta 1950. Zmanjšanje vsebnosti dosega celo 40%.11

Dr. Donald Davis, vodja raziskave, nam ponuja razlago tega dramatičnega zmanjšanja:

V teh petdesetih letih smo bili priča intenzivnim naporom za pridelavo novih sort, ki imajo višji donos, ali odpornost proti škodljivcem, ali so primernejše za različna podnebja. A vendarle so prevladali napori za višji donos. Dostopni dokazi kažejo, da kadar izbiraš po donosu, pridelek raste hitreje in je večji, a to ne pomeni nujno tudi sposobnosti tvorbe ali dohajanja v smislu enako hitre oz. Pospešene tvorbe hranil.”12

Izvedenih je bilo več podobnih študij z uporabo preglednic živil, ki so jih pripravile USDA v ZDA in Food Standards Agency v Veliki Britaniji. Upad pri magneziju je več kot očiten:

Vsebnost magnezija

Odstotek upada

U.S. 1963 – 199213 14 15

Odstotek upada

U.K. 1936-199713 16

Povprečje vseh proučevanih vrst sadja in zelenjave

21%

35%

Špinača

10%

Ni podatka

Koruza

23%

Ni podatka

Korenje

35%

Ni podatka

Blitva

84%

Ni podatka

Ta upad ni omejen le na zelenjavo. Študija, ki jo je izvedel David Thomas in je bila objavljena v reviji Nutrition and Health, je proučevala povprečno vsebnost hranil po vseh kategorijah živil na podlagi razpredelnic o sestavi živil britanske vlade.

Thomas je odkril dosleden upad vsebnosti magnezija:

  • Zelenjava za 24% med leti 1940 in 1991.

  • Sadje za 17%.

  • Meso za 15%.

  • Siri za 26%.17

Vladne agencije in organizacije prehrambene industrije so izrazile dvom v verodostojnost teh rezultatov in navajale možnost, da bi bile lahko spremembe v tehniki meritev odgovorne za te razlike. A dr. Joel Wallach iz Longevity Institute je te zadržke ovrgel.

Če bi bile te razlike posledica napak v meritvah, je razložil dr. Wallach, bi se te napake pojavljale dosledno po vseh prehranskih kategorijah. In vendar, ko je primerjal preglednice živil USDA med leti 1963 in 1998, je Wallach ugotovil, da:

  • kažejo pridelki, katerih način pridelave se ni spremenil, skozi zgodovino stabilno vsebnost vitaminov in mineralov;

  • po drugi strani, do očitnega zmanjšanja vsebnosti vitaminov in mineralov, dosledno prihaja pri pridelkih, ki so pridelani intenzivno, na industrializiran način.18

Odsotnost magnezija in drugih hranil ima za neposredno posledico našo nezmožnost zagotoviti si zadostne količine magnezija iz prehrane.

Konec koncev se celo tisti, ki se trudijo za uravnoteženo prehrano bogato z magnezijem in uživajo veliko zelenjave in polnovrednih žitaric, nikoli ne morejo zanesti, da jim zgolj hrana zagotavlja zadostne količine magnezija.

Pesticidi uničujejo organizme, ki zagotavljajo rastlinam hranila

Strokovnjaki povezujejo vitaminsko in mineralno izčrpanost prsti z uporabo pesticidov in umetnih gnojil. Današnja obdelovalna zemlja proizvaja rastlinje z dramatično zmanjšano vsebnostjo vitaminov in mineralov.

Čeprav so v začetku menili, da bodo pesticidi preprosto očistili obdelovalno zemljo neželenega plevela in golazni, so kmalu spoznali, da njihova uporaba povzroča nepopravljivo škodo. Prisotnost bakterij v prsti, ki zagotavljajo vitamine, kot tudi deževnikov, naravnih rahljalcev in gnojilcev zemlje se je najprej zmanjšala in kasneje popolnoma izničila.

Brez takšnega živega okolja, zemlja omogoča uspevanje rastlinja z dramatično znižano vsebnostjo vitaminov in mineralov.

Na primer, vegeteriancem običajno svetujejo dopolnjevanje svoje prehrane z določenimi vitamini skupine B, še posebej B12, saj so za povsem rastlinsko prehrano ugotovili, da ji teh vitaminov primanjkuje. Kar pa je precej manj znano, je to, da so bili ti vitamini nekoč povsem običajni v gomoljnicah, ko so te še vzgajali na zemlji bogati s koristnimi bakterijami.

Na današnjo kmetijsko zemljo, iz katere so izginile praktično vse bakterije, se ne moremo zanašati, da nam bo zagotovila pomembno količino vitamina B12. Vendar pa so švicarski raziskovalci z Inštitura rastlinskih znanosti v Zurichu demonstrirali, da povratek ekološkega kmetovanja lahko zagotovi vsebnost vitamina B 12 v pridelkih. Dolgotrajna uporaba naravnih gnojil (namesto sintetičnih) je več kot povečala vsebnost vitamina B12 v špinači in več kot potrojila vsebnost v ječmenu.19

Sodobna gnojila zmanjšujejo absorpcijo mineralov

Sodobna gnojila so priročno nadomestilo za stoletja staro kolobarjenje, ki je preprečevalo iztrošenje obdelovalne zemlje zaradi ponavljalne rabe. In vendar ti ne prispevajo k vsebnosti vitaminov in mineralov v pridelkih, ampak ga v mnogih primerih celo poslabšajo.

Dejstvo namreč je, da so minerali še bolj občutljivi na poslabševanje kakovosti prsti od vitaminov. Medtem ko mnoge vitamine rastline med rastjo kljub temu proizvajajo, pa minerali ne morejo preiti v rastlino, če niso prisotni v zemlji, v kateri rastlina raste.9

In glede na to, da vsebnosti mineralov v živilih nihče ne predpisuje, se sodobno industrializirano kmetovanje tipično ne ubada s kakovostnimi standardi pri izbiri umetnih gnojil.

Potash, na široko uporabljano kalije gnojilo, ki ga rastline dobro sprejemajo, v bistvu zmanjšuje vsebnost tako magnezija kot kalcija, ki ju lahko vsrka rastlina. Sodobna dušikova gnojila zagotavljajo večje donose, vendar na račun hranljivosti. Pri reviji Mother Earth News so nedavno intervjuvali kmetijskega strokovnjaka dr. Charlesa Benbrooka, ki je ta fenomen razložil takole:

Visoke ravni dušika povzročajo hitro rast rastlin in njihovo nabitost z ogljikovimi hidrati in vodo. Medtem ko so sadeži takšnih rastlin veliki, pa na drugi strani trpi njihova hranljivost.20

Učinek je zagotovo koristen za proizvajalca, za potrošnika pa zagotovo ne. Potrošnik plačuje več za težje, vodene pridelke, ki vsebujejo manj mineralov in vitaminov.

Zaključek: Zagotavljanje zadostne količine magnezija presega prehranske vire

Industrializirano kmetijstvo se osredotoča na tista gnojila, ki izboljšajo “izgled” pridelka in ne resnično prehransko vrednost pridelka samega.

  • Povsem možno je pridelati na videz zdrave pridelke z nizko vsebnostjo vitaminov in mineralov.

  • Resnična vsebnost megnezija v današnjih pridelkih je drastično nižja kot v predindustrijskem času in se močno razlikuje glede na načine pridelave, kakovost prsti, skladiščenja in način transporta.

  • Prehranske tabele so v naboljšem primeru povprečja poleg tega nobena trenutna zakonodaja ne zahteva preverjanja ali nadzora nad prehransko vrednostjo pridelkov ali mesnih virov.

Velika nihanja vsebnosti vitaminov in mineralov v živilih izpodbijajo mit o tem, da si lahko zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebujemo, z uravnoteženo zdravo prehrano. Na žalost za večino prebivalcev industrializiranih držav stari slogan, “Vse vitamine in minerale si lahko zagotovite z ustrezno prehrano,” že davno ne drži več.

Dejstvo namreč je, da povprečnemu zahodnjaku danes primanjkuje najmanj treh življenjsko pomembnih hranil.21

Znana raziskovalca magnezija Burton in Bella Altura sta povezala sodobno upadanje zaužitega magnezija s povečano incidenco življenjsko nevarnih obolenj. V svojem poročilu na Mednarodnem simpoziju o magneziju v Osaki leta 2006, trdita:

Zbrani podatki zaenkrat nakazujejo, da je verjetno pomanjkanje magnezija, ki je posledica neustrezne prehrane ali motenj v presnovi magnezija, manjkajoči člen med raznolikimi dejavniki kardiovaskularnega tveganja in nastajanjem aterosklerotičnih plakov (aterogeneza).”2

Naš organizem je opremljen za absorpcijo magnezija iz prehranskih virov, zato se tudi v primerih zmernega ali hudega pomanjkanja magnezija, vedno priporoča vključevanje živil bogatih z magnezijem v vsakodnevno prehrano. In vendar je, glede na prakse sodobnega kmetijstva in vse večjih tveganj za zdravje in dolgoživost, zanašanje zgolj na magnezij iz prehranskih virov precej tvegana odločitev.

Preglednica z magnezijem bogatih živil

Sledi preglednica običajnih živil z vsebnostjo magnezija glede na vsebnost magnezija po gramu živila.

Servirni odmerek

Servirna količina,

v gramih

Miligramov magnezija

Miligramov magnezija

na gram

% dnevna vrednost (DV)

Kakav, grenki

2 čajni žlici

10

52

5.24

14%

Otrobi za zajtrk

porcija

28

78

2.78

19%

Mandlji

porcija

28

75

2.68

19%

Akažu, suho pražen

porcija

28

73

2.61

18%

Bučno seme, praženo

porcija

28

73

2.61

18%

Melasa

1 žlica

20

48

2.42

12%

Arašidi, suho praženi

porcija

28

49

1.75

12%

Arašidovo maslo

2 žlici

32

49

1.53

12%

Polnozrnati kruh, domač

1 rezina

28

37

1.32

9%

Morski list

porcija

85

91

1.07

23%

Fižolovi kalčki, presni

porcija

28

28

1.01

7%

Skuša

porcija

85

83

0.97

21%

Špinača, kuhana

1/2 skodelice

90

79

0.87

20%

Polnozrnati kruh, kupljen

1 rezina

28

23

0.82

6%

Špinača, presna

1 skodelica

30

24

0.79

6%

Kvinoja, kuhana

1/2 skodelice

92.5

59

0.64

15%

Mlečna čokolada

porcija

28

18

0.63

4%

Soja kuhana

1/2 skodelice

90

54

0.60

14%

Fižol, kuhan

1/2 skodelice

87.5

46

0.52

12%

Ajdova kaša, kuhana

1/2 skodelice

84

43

0.51

11%

Peteršilj, presni

šopek

28

14

0.50

3%

Bob, kuhan

1/2 skodelice

94

40

0.43

10%

Muškatna buča, pečena

1/2 skodelice

102.5

44

0.43

11%

Blitva

1/2 skodelice

175

75

0.43

19%

Artičoka

1 srednja

120

50

0.42

13%

Jajce, ocvrto

1 veliko celo

46

18

0.39

3%

Tofu

1/2 skodelice

126

47

0.37

12%

Slanina, pražena

porcija

85

31

0.36

8%

Svinjska ribica, pečena

porcija

85

31

0.36

8%

Okra, kuhana

1 skodelica

160

58

0.36

14%

Bulgur, kuhan

1/2 skodelice

91

29

0.32

8%

Losos

porcija

85

26

0.31

7%

Polnozrnati špageti

1/2 skodelice

70

21

0.30

6%

Pastinak, kuhan

1/2 skodelice

78

23

0.29

6%

Kurje prsi, pečene

porcija

85

24

0.29

6%

Mleta govedina, pečena

porcija

85

24

0.28

6%

Ovsena kaša

1/2 skodelice

117

32

0.27

8%

Brokoli, kuhan

1/2 skodelice

78

16

0.21

4%

Mezga

1/2 skodelice

128

27

0.21

7%

Krompir, v oblicah

1 skodelica

156

31

0.20

8%

Solata

porcija

34

4

0.12

1%

Mleko, 2% maščobe

1 skodelica

244

27

0.11

7%

Jabolko

1 srednje

182

9

0.05

3%

[Vir: www.nutritiondata.com]


Reference:

  1. Institute of Medicine. Dietary Reference Intakes for Calcium, Phosphorous, Magnesium, Vitamin D, and Fluoride. Washington, DC: National Academy Press; 1997.

  2. Altura BM, Altura BT. Magnesium: Forgotten Mineral in Cardiovascular Biology and Therogenesis. In: International Magnesium Symposium. New Perspectives in Magnesium Research. London: Springer-Verlag; 2007:239-260.

  3. World Health Organization. Calcium and Magnesium in Drinking Water: Public health significance. Geneva: World Health Organization Press; 2009.

  4. Pao EM, Mickle SJ. Problem nutrients in the United States. Food Technology. 1981:35:58-79.

  5. King DE, Mainous AG 3rd, Geesey ME, Woolson RF. Dietary magnesium and C-reactive protein levels. Journal Of The American College Of Nutrition. 2005 Jun;24(3):166-71. Available from: MEDLINE with Full Text, Ipswich, MA. Accessed November 6, 2009.

  6. Bohn T. Dietary Factors Influencing Magnesium Absorption in Humans. Current Nutrition & Food Science. 2008;4:53-72.

  7. McCarthy J, Kumar R. Divalent Cation Metabolism: Magnesium. In: Schrier R, series editor. Atlas of Diseases of the Kidney. Volume 1. Wiley-Blackwell; 1999: 4.1-4.12.

  8. Seelig M, Rosanoff A. The Magnesium Factor. New York: Avery; 2003.

  9. Dean C. The Magnesium Miracle. New York: Ballantine Books; 2007.

  10. Lieberman S, Bruning N. The Real Vitamin & Mineral Book. New York: Avery; 2007.

  11. Davis D, Epp M, Riordan H. Changes in USDA Food Composition Data for 43 Garden Crops, 1950 to 1999. Journal of the American College of Nutrition. 2004;23(6):669-682. Available at: http://www.jacn.org/cgi/content/full/23/6/669. Accessed November 11, 2009.

  12. Study suggests nutrient decline in garden crops over past 50 years. University of Texas at Austin. 2004. Available at: http://www.utexas.edu/news/2004/12/01/nr_chemistry/. Accessed November 11, 2009.

  13. Worthington V. Nutritional Quality of Organic Versus Conventional Fruits, Vegetables, and Grains. Journal of Alternative and Complementary Medicine. 2001;7(2):161-173.

  14. Bergner P. The Healing Power of Minerals, Special Nutrients and Trace Elements. Rocklin, CA: Prima Publishing Co., 1997:46–75.

  15. Vegetables without Vitamins. LE Magazine. March 2001. Available at: http://www.soilandhealth.org/06clipfile/0601.LEMag/LE%20Magazine,%20March%202001%20-%20Report%20Vegetables%20Without%20Vitamins.htm Accessed November 11, 2009

  16. Mayer A-M. Historical changes in the mineral content of fruits and vegetables: A cause for concern? British Food Journal. 1997;99(6): 207–11.

  17. Thomas, D. The Mineral Depletion of Foods Available to us as a Nation (1940-2002). Nutrition and Health. 2007;19:21–55.

  18. Wallach, J. Our Food is Deprived of minerals: the Proof. Longevity Institute Newsletter. 2006; Newsletter 16. Available at: http://www.longevinst.org/nlt/newsletter16.htm. Accessed November 11, 2009.

  19. Mozafar A. Enrichment of some B-vitamins in plants with application of organic fertilizers. Plant and Soil. December 1994;167(2):305-311.

  20. Long C, Keiley L. Is Agribusiness Making Food Less Nutritious? Mother Earth News. July 2004. Available at: http://www.motherearthnews.com/Real-Food/2004-06-01/Is-Agribusiness-Making-Food-Less-Nutritious.aspx. Accessed November 11, 2009.

  21. Halweil B. Still No Free Lunch: Nutrient Levels in the U.S. Food Supply Eroded by Pursuit of High Yields. The Organic Center; September 2007. Available at http://www.organic-center.org/reportfiles/Yield_Nutrient_Density_Final.pdf. Accessed February 12, 2010.

Ali se alfa lipoična kislina ALA nahaja tudi v hrani?

Ali se alfa lipoična kislina ALA nahaja tudi v hrani, je vprašanje, ki si ga zastavi marsikdo. Ker nastaja alfa lipoična kislina ALA v telesu samodejno, le-te ne smatramo za vitamin. ALA je prisotna v nekaterih živilih, v katerih je tipično vezana na aminokislino lizin. Nekateri prehranski viri ALA vključujejo:

Beri naprej

Alfa lipoična kislina (ALA) pomaga pri nevroloških obolenjih

Alfa lipoična kislina ALA pomaga pri nevroloških obolenjih predvsem zato, ker je močan antioksidant. Poleg tega zlahka prehaja pregrado kri-možgani in pomaga okrepiti druge naravne antioksidante v možganih, ki ne morejo prehajati pregrade kri-možgani.

Beri naprej

35 učinkov kurkumina, ki jih verjetno ne poznate

Ali pogosto začutite hudo bolečino kar iznenada? Ste nenehno utrujeni? Ta prispevek vam bo razkril, kako lahko kurkumin (spojina, ki se nahaja v kurkumi) odpravi te in še mnoge druge težave: Marsikdaj sploh ne potrebujete farmacevtskih zdravil, če jemljete kurkumin.

Številne znanstvene študije so potrdile, da je ta zdravilna rastlina resnično mogočna. Sledi seznam zdravilnih učinkov, ki jih boste deležni z rednim dopolnjevanjem kurkumina.

Beri naprej

CBD: Izčrpen vodič v zdravilne učinke kanabidiola

V zadnih nekaj letih je kanabidiol (CBD) zavzel svet kot vihar. Ko vse več držav sprošča svoje zakone, ki zadevajo marihuano, vse več ljudi izkorišča močne zdravilne učinke kanabidiola. Ta izjemna spojina je povezana z odpravljanjem kroničnih bolečin, umirjanjem psihotičnih bolnikov in celo zaustavljanjem epileptičnih napadov.

A mnogi ljudje se sprašuje in jih skrbi, kaj pravzaprav je CBD in kako deluje. Da bi vam pomagali bolje spoznati to izjemno spojino, smo pripravili ta izčrpen vodnik v vse, kar vas zanima o kanabidiolu (CBD).

Beri naprej

Selen in njegove koristi pri raku, za srce in drugod

Dejstev o selenu in njegovih koristih je veliko in zelo raznolike so. To je tako presenetljiv mineral, zdravstvene koristi selena pa tolikšne, da se je težko odločiti, kje začeti. Preprosto selen nima zgolj ene funkcije. Toda glavno dejstvo o selenu je, da je podobno kot vitamin D ključen za trdno zdravje, in vendar ga je zahodna medicina skorajda povsem prezrla. Tudi večina zdravstvenih zagovornikov pozabi omeniti koristi selena.

Beri naprej

Skupaj z jodom je za zaščito naše ščitnice potrebno jemati selen

Če v google vnesete iskalni pojem ‘iodine deficiency’ (torej pomanjkanje joda), boste našli več strani, ki trdijo, da je pomanjkanje joda redek pojav. A če povprašate strokovnjaka, bo ta to zagotovo zanikal. V resnici je zadeva takšna, da ste lahko prepričani, da je to pomanjkanje prisotno pri skoraj vsakomur. Ob zdravniških pregledih se to izkaže praktično pri vseh. Povsem naravno bi bilo, da bi priporočali dopolnjevanje z jodom. Da bi bilo pa to povsem učinkovito, bi veljalo poleg joda jemati še nek drug mineral in sicer selen.

Beri naprej

Navodila za uporabo in določanje ustreznega odmerka nascentnega joda

NAVODILA: Vzemite 1-10 kapljic (ali več) na dan ali po navodilih zdravstvenega strokovnjaka. Ena kapljica zagotavlja 400 mcg (mikrogramov) joda. Sublingualna uporaba (t.j., dajanje kapljic neposredno pod jezik) je učinkovit način dopolnjevanja ali pa kapljice razredčimo v vodi ali soku. Najboljše rezultate dosežemo z jemanjem nascentnega joda zjutraj ali zgodaj popoldne, saj to pomaga preprečiti zvišanje metabolne energije zvečer, kar bi nam lahko motilo trden spanec ponoči.

Beri naprej

Kaj je nascentni – atomarni – jod?

Nascentni jod je idealna oblika joda, ki se ob dopolnjevanju dobro absorbira in jo lahko naš organizem hitro izkoristi. Jod je namreč ključni mineral, ki ga potrebuje naš organizem za svoje normalno delovanje.1

Jod zagotavlja celo vrsto zdravilnih koristi, ki niso omejene zgolj na delovanje ščitnice in uravnavanje presnove, dvigovanje energetskih ravni (ob pomanjkanju joda), podpiranje in ohranjanje sistemov in procesov razstrupljanja, krepitev delovanja imunskega sistema in premagovanje okužb (naravni antiseptik). Zaradi njegovih antiseptičnih učinkov, ga lahko uporabljamo za učinkovito dezinfekcijo pitne vode. Ena kapljica nam zagotavlja 400 mcg nascentnega joda raztopljenega v certificiranem bio-dinamičnem ekološkem grozdnem alkoholu.

Beri naprej

Dopolnjevanje s CoQ10 znižuje vsebnost spojin, ki povzročajo vnetja

Dopolnjevanje s CoQ10 znižuje vsebnost spojin, ki povzročajo vnetja. Dvanajsttedenska dvojno slepa študija, ki je bila objavljena v nedavni izdaji strokovne revije International Journal of Vitamin and Nutrition Research, je potrdila zmanjšanje vnetnih markerjev pri blago hipertenzivnih bolnikih, ki so prejemali koencim Q10 (CoQ10).

Beri naprej