Koristi magnezija
Učinki magnezija lahko vključujejo zmanjšanje simptomov kroničnih bolečin, utrujenosti in nespečnosti. Magnezij nas poleg tega lahko zaščiti pred vrsto kroničnih obolenj, še posebej pred tistimi, ki so povezana s stresom in staranjem.
Številni raziskovalci s področja medicine priporočajo občutno povišanje priporočenega dnevnega odmerka (RDA) za magnezij, ta nedavno ponovno odkrit ključ do trdnega zdravja, za zagotovitev zaščite pred obolenji, kot sta osteoporoza in visok krvni tlak.
Ključen za življenje, nujen za trdno zdravje in bistvena sestavina vsebine naših celic. Magnezijevo delovanje pomaga našemu organizmu pri ohranjanju ravnovesja, izogibanju obolenjem, učinkovitem delovanju pod stresom in ohranjanju dobrega splošnega zdravstvenega zdravja.
Pri katerih zdravstvenih težavah nam magnezij pomaga?
Magnezij je znan kot mišični relaksant, zmanjšuje bolečine povezane z migreno, izboljšuje spanje, ter koristi pri nevroloških motnjah kot sta tesnoba in depresija.
Motnje povezane s pomanjkanjem magnezija:
Bolečine:
- glavoboli
- mišični krči in trzavice
- fibromialgija
Duševno zdravje in spanje:
- tesnoba
- depresija
- avtizem in ADD
- sindrom nemirnih nog (RLS)
- nespečnost
- tiki
Druge motnje:
- luskavica, akne in ekcem
- astma
- krvni tlak
- diabetes
- osteopoza
Magnezij deluje znotraj naših celic — mitohondrijev, celičnih elektrarn, tovarn in uravnalcev vseh telesnih sistemov.
Ker je nezamenljivi sestavni del stotin bio-kemičnih reakcij, ki se nenehno odvijajo znotraj naših celic, njegova prisotnost ali odsotnost vpliva na možgane, mišice, kosti, srce in krvne žile.
Preberite še:
- Pričevanja o učinkih čezkožnih magnezijevih pripravkov, vključno z osebnimi izpovedmi ljudi s kroničnimi bolečinami, nespečnostjo ter vrsto drugih zdravstvenih težav.
- Kaj je magnezijevo olje? Spoznajte novo obliko čezkožnega magnezijevega pripravka in njegove koristi.
Kakšni so učinki magnezija?
Medtem ko se mnogi zavedajo pomena kalcija, je analogna in v mnogih pogledih celo pomembnejša vloga drugega ključnega minerala — magnezija — veliko manj poznana. Posledično je ustrezen vnos magnezija dokaj redek pojav v mnogih delih sveta.
Naš organizem potrebuje za pravilno delovanje petnajst esencialnih mineralov. Te lahko razdelimo na “minerale v sledovih”, ki jih potrebujemo majhne količine, in “makro-minerale” ali “glavne minerale”, ki jih potrebujemo v večji količini.
šest glavnih mineralov, ki jih potrebujemo po več kot 250 mg dnevno, zajema:
- kalcij
- magnezij
- kalij
- fosfor
- natrij
- klor
Telo potrebuje te minerale neprekinjeno in jih ne more proizvajati samo. Minerali predstavljajo štiri odstotke telesne teže, vendar je njihovo uravnalno delovanje nepredstavljivo vsestransko.
Magnezij vpliva na praktično vse telesne sisteme zaradi svojega celičnega in molekularnega delovanja. Kot osnovni ion v telesu (nabit delec topen v vodi) sodeluje magnezij na mikroskopski ravni v vseh ključnih kemičnih reakcijav v telesnih celicah, igra ključno vlogo ko-faktorja pri več kot 300 encimskih procesih in pri stabilnosti DNK in RNK.1, 2
Magnezijev učinek na telo lahko primerjamo z učinkom mnogih zdravil na recept, saj deluje kot regulator elektrolitskega ravnovesja, presnove in drugih bio-kemičnih reakcij.
Za razliko od farmacevtskih zdravil, magnezij organizem prepoznava kot temeljno sestavino telesa in ne kot tujek. Ob zadostni dobavi se magnezij skladišči v telesu za kasnejšo rabo. Zdravila, po drugi strani, so namenjena zdravljenju le enega simptoma ali obolenja, in se nato izpirajo iz telesa kot toksini, s čemer obremenjujejo jetra in razstrupljevalne sisteme telesa.
Magnezij:
- je pomemben dejavnik sproščanja mišic in zdravja srca
- omogoča živcem prenos sporočil do možganov in po živčnem sistemu
- pomaga in uravnava telesu pri uporabi kalcija in drugih mineralov
- pomaga pri tvorbi kosti in zob
- uravnava presnovo hranil, kot so beljakovine, nukleinske kisline, maščobe in ogljikovi hidrati
- uravnava tvorbo holesterola in pomaga modulirati občutljivost na inzulin3
- sodeluje pri proizvodnji energije, prepisovanju DNK in sintezi beljakovin2
- vzdržuje strukturno zdravje celičnih membran celotnega organizma
Zdrave ravni magnezija so povezali z znižanim krvnim tlakom, zmanjšano incidenco dibetesa tipa II, manj pogostimi napadi migrene, milejšimi simptomi astme in izboljšanim spominom.
Magnezij je poleg tega še zdrava sestavina kosti in nujen element zdravega uravnavanja kalcija. Zvišane ravni magnezija zmanjšujejo izgubo kostne mase pri starejših ljudeh.
Preberite še:
- Natančen pregled magnezijevega celičnega delovanja.
- Potrebujete več magnezija? Spoznajte vrste pripravkov magnezijevih dopolnil.
Zakaj potrebujemo magnezij?
Magnezij je poseben ne le po tem, da je eden od najpomembnejših in ključnih mineralov v telesu in ko-faktor v encimskih procesih, pri katerih uravnava več reakcij, kot kateri koli drug mineral, ampak je tudi odgovoren za izvajanje dveh najpomembnejših celičnih funkcij: tvorbo energije in celično reprodukcijo.
Če nismo deležni dovolj magnezija, bo naše telo ali črpalo magnezij iz naših kosti ali delovalo v stanju pomanjkanja.
Magnezij in drugi minerali, ki se absorbirajo v telo, se uporabljajo v obliki ionov, ter se po telesu prenašajo s krvjo. Magnezij koristijo naše celice za izvajanje rutinskih nalog, kot je proizvodnja energije, tvorba hormonov, vzdrževanje celic in telesno gibanje. Ko znova preide v krvni obtok, magnezij naše ledvice sproti filtrirajo in ga redno izločajo z urinom.
Magnezij je potrebno vnašati v telo nenehno, saj ga potrebujemo vsak dan znova in znova. Čeprav se določena količina magnezija shranjuje v kosteh in je na voljo za kasnejšo uporabo, pa premajhen vnos magnezija povzroča nezdravo razgradnjo kosti ter sproščanje kalcija iz kosti v krvni obtok.
Delovanje v stanju pomanjkanja magnezija poruši ne le ravnovesje magnezija do drugih mineralov, ampak tudi med drugimi minerali, kar povzroča probleme, ki se odražajo v vseh telesnih sistemih.
Nizek vnos magnezija je povezano z dejavniki tveganja za:
- osteoporozo
- visok krvni tlak
- probleme z zdravjem srca
- diabetes
- astmo
Simptomi pomanjkanja magnezija vključujejo mišične krče in trzavice, nenenakomeren srčni utrip, utrujenost, zmedenost in razdražljivost.
Preberite še:
Komu se priporoča dopolnjevanje magnezija?
Obsežne in dolgotrajne raziskovalne študije so povezale priporočene ravni magnezija z zmanjšano incidenco pogostih motenj, kot so visok krvni tlak, diabetes in sindrom presnovne motnje.4, 5, 6, 7, 8, 9 Današnje študije se osredotočajo na vprašanje ali aktivno dopolnjevanje magnezija lahko predstavlja manjkajoči člen pri preprečevanju teh obolenj, kot tudi vrste drugih motenj, ki zadevajo možgane, mišice in kožo.
Na podlagi ocene, da je kar tri četrtine prebivalstva deležno premalo magnezija,10 je število ljudi, ki so izpostavljeni tveganju za kronično pomanjkanje zelo visoko. To še posebej velja za starejše ljudi, saj sposobnost absorbiranja zadostnih količin magnezija z leti upada.
Ameriško Ministrsvo za zdravje je uvrstilo magnezij na svoj kratek seznam hranil potrebnih posebne pozornosti11, mnogi strokovnjaki pa priporočajo povečanje dnevno priporočenega odmerka (RDA) za magnezij.
Dobra novica je ta, da je dopolnjevanje magnezija za večino ljudi varen in učinkovit način zagotavljanja zadostnih količin, ki ohranjajo zdravje in preprečujejo obolenja.
Preberite še:
- Rubin H. Central role for magnesium in coordinate control of metabolism and growth in animal cells. Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA. 1975 Sep;72(9):3551-5.
- Hartwig A. Role of magnesium in genomic stability. Mutation Research [serial online]. April 18, 2001;475(1-2):113-121. Available from: MEDLINE with Full Text, Ipswich, MA. Accessed October 14, 2009.
- Seelig M, Rosanoff A. The Magnesium Factor. New York: Avery; 2003.
- Magnesium. Dietary Supplement Fact Sheets, Office of Dietary Supplements, National Institutes of Health. 2009. Available at: http://dietary-supplements.info.nih.gov/factsheets/magnesium.asp.
- Jing MA, Folsom AR, Melnick SL, et al. Associations of serum and dietary magnesium with cardiovascular disease, hypertension, diabetes, insulin, and carotid arterial wall thickness: the ARIC study. J Clin Epidemiol. 1995;48:927-940.
- Ascherio A, Rimm EB, Giovannucci EL, Colditz GA, Rosner B, Willett WC, Sacks FM, Stampfer MJ. A prospective study of nutritional factors and hypertension among US men. Circulation. 1992;86:1475-84.
- Monarca S, Donato F, Zerbini I, Calderon RL, Craun GF. Review of epidemiological studies on drinking water hardness and cardiovascular diseases. European journal of cardiovascular prevention and rehabilitation. 2006; 13:495-506.
- Lopez-Ridaura R, Willett WC, Rimm EB, Liu S, Stampfer MJ, Manson JE, Hu FB. Magnesium intake and risk of type 2 diabetes in men and women. Diabetes Care. 2004;27:134-40.
- Murakami K, Okubo H, Sasaki S. Effect of dietary factors on incidence of type 2 diabetes: a systematic review of cohort studies. Journal of nutritional science and vitaminology. (Tokyo) 2005; 51: 292-310.
- World Health Organization. Calcium and Magnesium in Drinking Water: Public health significance. Geneva: World Health Organization Press; 2009.
- U.S. Department of Health and Human Services, U.S. Department of Agriculture. Adequate Nutrients Within Calorie Needs. In: Dietary Guidelines for Americans 2005. http://www.health.gov/dietaryguidelines/dga2005/document/pdf/DGA2005.pdf.
