Prvo poglavje: Artritis je dokazano ozdravljiv
»Trpel sem za hudimi bolečinami v levi rami in nadlakti… med hojo sem bil prisiljen podpirati levo roko. Če sem nekaj časa sedel, so bolečine postale nevzdržne…«
»Po treh lednih so bolečine izginile in lahko sem se vrnil na delo. Že ko sem zjutraj vstal, sem čutil, da zopet živim.«
Ali je bolezen nenadno prešla? Je bila nerazložljivo odpravljena? Preberite si naslednje, anamnezo neke ženske:
Verjetno edina knjiga o artritisu, ki vam bo pomagala do ozdravitve
»Kar naenkrat sem se počutila kot invalid, saj hoje brez bolečin nisem bila več sposobna. Poskusila sem pri več zdravnikih. Aspirin, injekcije zlata, kortizonski preparati – nič ni prineslo izboljšanja. Stanje se je stalno slabšalo, bolečine sploh niso več prenehale. Na vsakem koraku sem potrebovala pomoč, niti s stola nisem bila sposobna vstati sama…«
In potem, po več kot štirih letih trpljenja, je poskusila z metodo zdravljenja artritisa, metodo, ki je opisana na naslednjih straneh. Stanje se je izboljšalo.
»Spet lahko stojim vzravnano, se brez bolečin gibljem, opravljam razna hišna dela in ponoči dobro spim. Tako ponovno uživam v življenju.«
Kako bi se počutili, če bi kot zdravnik predpisovali zdravljenje, ki bi prinašalo uspeh za uspehom, medtem ko doktorji medicinskih znanosti odločno in nepopustljivo zatrjujejo, da je artritis neozdravljiv? Verjetno bi vas prizadelo, posebno še, ko bi se spomnili milijonov pohabljenih, ki trpijo za to boleznijo, namesto da bi uživali v življenju. Kajti artritis je ozdravljiv. Ljudje, ki so bili obsojeni na invalidski voziček, ponovno uživajo v življenju brez zdravil in bolečin.
ZDRAVLJENJE IZBOLJŠUJE TUDI ZGRADBO KOSTI
Ko sem metodo zdravljenja razlagal nekemu stanovskemu kolegu, me je nenadoma prekinil z besedami: »Samo trenutek, menda ne boš rekel, da je artritis ozdravljiv? Verjetno hočeš reči, da je možno omiliti bolečine in otekanje sklepov. Ampak kosti…?«Da, izboljša se tudi zgradba kosti. V dokaz sem mu pokazal rentgenske posnetke. Ko jih je proučil, je bil vidno osupel. Na posnetkih je bila razvidna regeneracija razjedenih pogačic, regeneracija sesedlih vretenc in ustavljeno razraščanje kosti.šele tedaj se je bil pripravljen seznaniti z mojim načinom zdravljenja artritisa.
KLJUČ ZA ZDRAVLJENJE ARTRITISA
Ko sem mu orisal osnovne korake, je poskočil: »Hočeš reci, da ljudi kar tako držiš na tem režimu prehrane?!«»Ne jaz, temveč artritične bolečine!« Pogovor je hitro speljal na visoke cene in davke. Razne tehnike zdravljenja tvorijo kaj čudno druščino: kiropraktika, ljudska medicina, osteopatija, konvencionalna medicina. Mislili bi, da tisti, ki se s temi tehnikami ukvarjajo, izmenjujejo poglede, spoznanja in uspehe v prid človeštva. Pa ni tako. Med njimi ne zasledimo sodelovanja, ampak celo tekmovanje.
Artritis je ozdravljiv v glavnem z dieto, ki pa pri zdravnikih ni ravno priljubljena. Celo debelosti se običajno lotevajo z raznobarvnimi tabletami, čeprav so nekatere namenjene samo zmanjšanju teka.Če boste sledili programu, opisanem v tej knjigi, boste kmalu uživali srečo življenja brez artritisa. Program je naraven, enostaven in zdrav.Uradna medicina bo program po vsej verjetnosti kar preskočila. še naprej bo trošila energijo za iskanje raznih virusov, bakterij in drugih mikroorganizmov – dejavnikov, ki povzročijo, da organizem napade samega sebe, in seveda za iskanje novih načinov boja proti vsemu naštetemu.Vsak raziskovalec sanja, da bi postal Lister, Pasteur ali Mendel. Vendar v hramu slave ni prostora za iznajditelja zdravljenja, ki temelji samo na uživanju nekaterih vrst hrane in odrekanju drugim vrstam. Artritis je tako enostavno preprečiti ali zdraviti, da to nikomur ne more prinesti slave.Eden od razlogov, zakaj se Sklad za raziskave in zdravljenje artritisa (Arthritis Foundation) tako neuspešno zavzema za povečanje sredstev, namenjenih raziskavam, je v tem, da artritis ni nalezljiv niti smrtno nevaren. Tako tudi ni deležen takšnega zanimanja javnosti, kot npr. rakava obolenja. Reševanje življenj, ki jih ogrožajo nevarnejše bolezni, stalno potiska problem trpljenja artritičnih bolnikov na stranski tir.Tako artritični bolniki trpijo in čakajo na boljše čaše.
PAZITE SE SUMLJIVIH MAZAŠKIH ZDRAVIL
Dodatna nevarnost pomanjkljivega zanimanja javnosti za artritis so tisti, ki vidijo v trpljenju drugega lahko pot do zaslužka. S t. i. »zdravljenji«, »zdravili« in »sredstvi« izvlečejo iz že tako plitkih žepov artritičnih bolnikov več milijard dolarjev letno. Medtem pa lahko pot do uspešne ozdravitve, pot, ki ne bo dodatno obremenila družinskega proračuna, ampak ga bo verjetno celo razbremenila, najdete v vaši kuhinji in jedilnici.
Knjiga je formata 14 x 20 cm, ima 200 strani, v trdi vezavi. Na naši spletni strani jo lahko naročite po ceni 25,23EUR.
PRIČAKUJTE »ČUDEŽ«
Medtem ko si medicina prizadeva odkriti primeren način zdravljenja in znanstveniki razpravljajo o vplivu povečanega ali zmanjšanega števila krvnih telesc, smo že na stotine ljudi ozdravili te zahrbtne bolezni.Medtem ko znanstveniki razpravljajo o vplivu virusov in bakterij, je bolezen za tiste, ki se odpovedo določenim vrstam hrane, že odpravljena.Medtem ko statistiki beležijo 250.000 novih bolnikov letno, jih samo na področju Long Island (država New York), kjer ima avtor svojo prakso, na stotine zbrišejo s seznama.Medtem ko razni avtorji, kot npr. Faith Perkins, pišejo žalostno ganljive zgodbe o porazih v borbi z artritisom, drugi beležijo zmage.Medtem ko iz dneva v dan razvijajo nove vrste salicilatov, kot npr. aspirin, da bi obsojenim na artritične bolečine olajšali življenje, te v sedmih dneh in to za vedno izginejo vsem tistim, ki se hranijo na poseben način in sledijo navodilom iz te knjige.Medtem ko zdravstvene »oblasti« nepopustljivo zatrjujejo, da za artritis ne obstaja nikakršna učinkovita dieta in obsojajo milijone na artritično suženjstvo, se na stotine ljudi osvobaja ravno s pomočjo diete.Medtem ko prejemajo bolniki injekcije placent (z izvlečki porodne posteljice), ACTH (hormonski preparat), zlato in druge kemične preparate, ki jim ne prinašajo drugega kot kratkotrajno olajšanje, uživajo drugi v izvrstni, zdravi in bogati hrani ter užitkih ozdravitve.
Vendar pa moram kar takoj priznati, da tistim, ki so se dalj časa zdravili s preparati zlata ali pa se jim je kot posledica dolgotrajnejše terapije z raznimi zdravili in drugimi kemičnimi preparati spremenila krvna slika, ne morem pomagati.Vsi ostali pa lahko pričakujete »čudež«:
– bolečine bodo izginile že takoj na začetku opisanega programa;
– aspirina ali drugih sredstev proti bolečinam po sedmih do desetih dneh ne boste več potrebovali;
– stalno izboljševanje gibljivosti sklepov;
– postopno obnovo poškodovanih kosti;
– povratek v normalno življenje, življenje brez artritičnih bolečin.
»CENA« ZDRAVLJENJA
»Za kakšno ceno?« boste vprašali.
Cena zdravljenja vključuje pripravljenost:
– odreči se določenim vrstam hrane, ki ste jih verjetno uživali večino življenja;
– sprejeti nekatere vrste hrane, ki jih sedaj redko uživate, v stalno dieto;
– posvetiti nekaj minut dnevno svoji notranji higieni;
– da se zaradi posledic dolgotrajnejše bolezni posvetite blagi terapiji telesa;
– žrtvovati nekaj minut dnevno lahnim gibalnim vajam za pospešitev živčno-mišične in sklepne obnove.
No, morda je cena, ki jo je treba plačati za ozdravitev, že previsoka? Razmisliti pa je potrebno še o nečem:
1. Ste se pripravljeni odpovedati kavi in čaju (pravemu čaju)?
2. Ste se pripravljeni sprijazniti z dejstvom, da so kruh in vsi izdelki iz moke vseh vrst škodljivi za artritične bolnike?
3. Ste se pripravljeni odpovedati osvežilnim, sintetičnim, gaziranim, kakor tudi alkoholnim pijačam vseh vrst, vsaj do ozdravitve in jih šele potem poskusiti znova, zavedajoč se možnega povratka artritičnih bolečin?
4. Ste se pripravljeni odpovedati vsej konzervirani ali kakorkoli drugače obdelani hrani, še posebej sladoledu in sladilom?
Tistim, ki se obotavljajo sprejeti zgornje zahteve, obljubim pomoč pri odpravi ustaljenih navad. Odprava dolgo ustaljenih navad zgolj z močjo volje, četudi s ciljem ozdravitve, je izjemno težka naloga. Poenostavimo jo s samopogojevanjem.
Tistim, ki ste se prestrašili in ne boste sledili navodilom za spreminjanje ustaljenih navad, pa pravim: »Končajte branje!« Očitno je za vas cena previsoka. Brez jeze in užaljenosti, toda prišli smo do razpotja. Vsi ostali, ki se veselite skorajšnje ozdravitve, pa kar z menoj skozi preostanek knjige.
Primer gospe A.S.Gospa A. S. je bila stara 65 let, poročena 45 let, mati štirih otrok, šestnajstkratna babica in štirikratna prababica. Kar naenkrat pa je bilo veselja s potomci konec. Pojavile so se bolečine in otrdelost v rokah in nogah. No, pa naj nam pove kar sama.
»Družinski zdravnik je ugotovil, da gre za artritis in me zdravil mesec dni. Ker se v tem času stanje ni spremenilo, me je napotil k specialistu za artritis. Ta je na podlagi temeljitih preiskav srca, ramen in rentgenskih posnetkov pljuč ugotovil, da ne boleham za artritisom, ampak da imam povešena ramena. Napotil me je k specialistu ortopedu, ki me je po ponovnem pregledu rentgenskih posnetkov poslal k terapevtu. Ta mi je predpisal šest stopenj zdravljenja. Ker se stanje po končanem zdravljenju ni izboljšalo, me je poslal na zdravljenje s kobaltom v medicinski center. Po končanem zdravljenju s kobaltom je bilo stanje nespremenjeno, zato me je poslal nazaj k ortopedu. Le-ta je izrazil obžalovanje, ker mi ni mogel pomagati. Prijatelj, ki dela v bolnišnici kot laborant, mi je predlagal, naj poskusim še na kliniki za artritis. Tam so mi postavili diagnozo revmatoidnega artritisa, ki da je neozdravljiv. Osupla in malodušna sem odšla domov. Kmalu so me hude bolečine v ramenih, rokah, kolenih, zapestjih in prstih priklenile na posteljo. Preležala sem petnajst tednov.«
Vendar ima ta zgodba srečen konec. Gospo A.S. sem obiskal na domu. Naj nam torej pove še preostanek zgodbe.
»Si lahko predstavljate moje presenečenje in veselje, ko mi je dr. Campbell obljubil, da bom, če bom vestno sledila navodilom diete, kmalu spet sposobna hoditi in bom lahko sama prišla v njegovo ordinacijo. To je bilo v sredo. Naslednjo soboto sem res sama prišla v njegovo ordinacijo.«
Preberite si, kako se je počutila čez leto dni.
»Sama lahko vstanem iz postelje, jo pospravim, hodim navzgor in navzdol po stopnicah, na večerje, obiskujem prijatelje in hodim po nakupih v podjetje mojega moža.«
Zame kot zdravnika je to znan konec. Doživim ga vsak dan. Za druge je to čudež. Ta ženska je trpela manj kot leto dni. Povprečen artritik pa trpi deset let in tako se običajno najlepša leta življenja spremenijo v agonijo. Artritične bolečine so zelo nadležne. Dražijo in pečejo. Sklepi se pregrevajo in vnamejo. Gibanje je mučno. Bolečina je lahko ostra, predirajoča, ali pa tudi utripajoča in topa. Je neusmiljena in neredko izgine ravno takrat, ko imate občutek, da bi se je lahko navadili. Prevzame vas olajšanje. Nenadoma pa se, tako kot je izginila, tudi vrne, vendar hujša in ostrejša kot kdajkoli prej. To je bolečina, ki žene v obup in jemlje pogum. Večja kot je želja po gibanju bolečinam navkljub, večje so bolečine. Bolečine vam tako ne puščajo nobenega drugega izhoda, kot da se jim izognete, mirujete in ostanete sami.
Primer Walterja M. »Bil sem v agoniji,« se spominja dvainpetdesetletni Walter. »Nekaj je bilo narobe s hrbtenico v predelu lopatic. šel sem na pregled k splošnemu zdravniku, nato pa še k nevrologu, vendar mi nista mogla pomagati. Nevrolog mi je predpisal raztegovanje, ki pa ni prineslo olajšanja. Stanje je bilo tako slabo, da nisem mogel več spati leže, ampak le sede za jedilno mizo. Sedel sem na stolu in se sklanjal čez mizo, kamor sem si namestil blazino.«
To so res hude bolečine. Si lahko predstavljate, kaj se dogaja v človekovi duševnosti, če so bolečine dolgotrajnejše? Na srečo so se najine poti križale. Pod mojim vodstvom se mu je stanje v dveh tednih toliko izboljšalo, da je zopet lahko udobno spal v postelji.
Primer vojnega veterana
Veteran iz druge svetovne vojne je trpel veliko dlje. Svoj boj opisuje takole: »Svoje iskušnje bi rad zabeležil v pomoč drugim žrtvam te strašne bolezni. Iz vojske sem bil odpuščen leta 1945. Kmalu zatem sem začutil bolečine v spodnjem delu hrbtenice in na zadnji strani nog. Stanje se je občutno poslabšalo, zato sem iskal pomoč pri več okrajnih zdravnikih, vendar brez uspeha. Ko je bolezen zajela celotno hrbtenico in so se bolečine stopnjevale, sem se odločil poskusiti v bolnišnici za vojne veterane. Ob stalnih bolečinah sem se zelo težko gibal. V bolnišnici sem se ambulantno zdravil štiri leta, dvakrat tedensko sem hodil na preglede, vendar se stanje ni izboljšalo. Diagnoza je bila bolezen Marie Strumpell. V tistem času sem prvič slišal za dr. Campbella in se odločil, da ga obiščem. Takoj mi je predpisal dieto. Bilo je prvič, da mi je kdo omenil hrano – kaj jesti in česa ne. Bolečine so bile tako hude, da bi poskusil karkoli. Na moje začudenje so bolečine že po dveh tednih popustile vsaj za polovico. Okoren sem sicer ostal še dolgo, vendar sem vseeno lahko bolje hodil. Nič več kot želva, z glavo, iztegnjeno naprej, da bi videl, kam hodim. Hrbtenica, ki je bila prej v loku ukrivljena naprej, se je postopno vzravnala, tako da nisem več hodil, kot je značilno za bolezen Marie Strumpell. Dieta, predpisane telesne vaje in dr. Campbellovo zdravljenje so prinesli izboljšanje. To je zame izreden dosežek, žal mi je samo, da nisem bil deležen dr. Campbellove nege že na začetku bolezni. Tako ne bi doživel mučnih bolečin, ki sem jih prenašal leta in leta in me bolezen ne bi tako iznakazila. Žrtve te grozne bolezni imajo pravico izvedeti, da možnost ozdravitve obstaja in da jim ni treba trpeti, tako kot sem jaz. Ta enostaven način mora biti dostopen vsakomur.«
PRIMER AKUTNEGA REVMATOIDNEGA ARTRITISA
Ko sem bil še mlad internist, takoj po diplomi, pred kakšnimi štiridestimi leti, so me dodelili gospe srednjih let, s hudo obliko revmatoidnega artritisa. Čeprav je imela samo oseminštirideset let, je njen primer še vedno eden najhujših, kar sem jih videl v svoji dolgoletni praksi. Imela je trda kolena, zato je bila na invalidskem vozičku. Vsi njeni sklepi so bili otečeni, razboleli in vroči. Uporabljala je nočno posodo, pa še to kaj poredkoma, saj ji je to povzročalo peklenske bolečine. Zaupala mi je in bila je prepričana, da ji bom pomagal. Njene proseče oči so me preganjale, kajti načina, kako bi ji pomagal, takrat še nisem poznal. Ko so me po dveh mesecih prestavili na oddelek za nujne primere, sem si pošteno oddahnil, saj mi je delo jemalo veliko časa in je nisem mogel tako pogosto obiskovati. Tako tudi ona ni mogla izgubiti zaupanja vame, kajti vedela je, da časa, ki bi ga potreboval za njeno zdravljenje, nimam dovolj.
Danes sprejemam takšne primere z odprtimi rokami. Izboljšanje je hitro in učinkovito. S tem, ko ljudi rešujem bolečin, se skušam oddolžiti njej, ki ji nisem znal pomagati. V spomin mi je vtisnila neizbrisen pečat – njena popolna nemoč in vera vame sta me vodili k dovršitvi učinkovite metode zdravljenja. še vedno jo imam pred očmi in si želim, da bi že takrat vedel toliko, kot vem sedaj.
ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S SPOZNAVANJEM VZROKOV ARTRITISA
V Združenih Državah je preko petindvajset milijonov psov in vsaj toliko mačk. Kljub prepričljivim reklamam pa hrana zanje ni primerno hranljiva, psi in mačke, ki jih hranijo s tako hrano, obolevajo na kosteh, sklepih, koži, očeh in dlaki.Ali so domače živali izkoriščane? Se proizvajalci hrane z njimi okoriščajo? Odgovor je, ne.
Domačim živalim je pravzaprav bolje kot ljudem. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, najdemo v naravnem instinktu živali, ki psom in mačkam preprečuje uživanje umetne in nenaravne hrane, ki jo ljudje sicer slepo uživajo. To je hrana, ki izgleda odlično, ki se hitro pripravi in se nikoli ne pokvari. Proizvajalci živalske hrane tako živalim ne morejo podtakniti niti polovice tistega, kar ljudem lahko.Človek konec koncev le ni tako pameten. Kadi navkljub onesnaženju in nevarnostim, ki jih kajenje prinaša njegovim pljučem. Uživa osvežilne pijače kot so cola, čaj, kava in alkohol – zdravje zamenja za nekaj minut telesnih užitkov. Hrani se z mrtvo hrano, oropano vitaminov in mineralov, barve, vonja in okusa, skratka najboljšega, kar daje narava. Vse to zamenja za nekaj umetnih arom in drugih kemičnih dodatkov, ki onesnažujejo njegov celoten organizem. Na žalost se organizem z njimi ne spopade takoj in tako ne pride do hudih trebušnih bolečin. Vse, kar povzroči takojšnjo reakcijo organizma, je nevarno. Vse, kar pa se plazi v nas tedne, mesece ali celo leta, je seveda ‘sprejemljivo’. Strupi, ki jih uživamo v predelani hrani, so, kot pravijo, ‘znotraj sprejemljivih meja’.
Ali je artritis sprejemljiva meja? Artritis je v glavnem posledica nezdravih prehrambenih navad. Spremenite jih in zdravljenje se prične. Spremeniti navade? To je smešno. Kdo je sposoben spremeniti celo najenostavnejšo navado? Za večino je že to povsem nemogoče. Večina nas živi po ustaljenem redu. Navade delajo življenje udobno, spremembe pa to udobje rušijo. Navade z lahkoto spreminjamo šele takrat, ko postanejo problemi, ki jih te povzročijo, preveliki. Artritis je dovolj velik problem.
Bili so časi, ko so Američani še jedli svežo hrano s kmetij. Sveži pridelki so v nekaj dneh našli pot na njihove mize. Ameriška prst je bila še bogata. Hrana je kar pokala od vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi. Ker je prst postajala revnejša, so ji začeli dodajati razne kemikalije. To je sicer učinkovalo, vendar ne toliko kot kompost, ki so ga evropski kmetje vračali zemlji. Kakovost ameriške hrane je padla. V prehrano so se vmešali predelovalci hrane. Ali ste že kdaj prebrali etiketo na pločevinki ali škatli predelane hrane? Dolga imena raznih kemičnih dodatkov so pretežka, da bi jih prebrali, kaj šele izgovorili. škoda, da jih ni ravno tako težko pogoltniti.
Potem so tu še drugi škodljivi dodatki, ki se skrivajo za tako nedolžnimi besedami kot so: aroma«, »barvilo«, »obogateno« in »modificirano«. Vendar pa niso zato nič manj zahrbtni in nevarni. Za temi besedami stoji močna in uspešna industrija, ki skuša z oglaševanjem, stiki z javnostjo in političnimi pritiski prepričati javnost, da je naravna, nepredelana hrana polna strupov in nečistoč, med tem ko naj bi bila njihova industrijsko predelana hrana čista in zdrava. To jim je uspevalo skozi desetletja, sedaj pa …
Počasi, vendar zanesljivo, se ameriška javnost prebuja. Zahvaljujoč ljudem kot so Rachel Carson, Robert Rodale, Carson Wade, dr. M. O. Garten, dr. A. Chase in drugim hrabrim borcem za zdravo in naravno prehrano pričenjamo prepoznavati pretveze proizvajalcev hrane in spoznavati, kaj se v resnici dogaja.
Ali ste vedeli, da znani proizvajalec fotografskega materiala izdeluje tudi kemične dodatke, ki se uporabljajo pri predelavi hrane? To so monoestri. Proizvajalec trdi, da »napravijo dehidriran krompir celo okusnejši od domačega«. Nadalje trdi, da mu »zagotavljajo okus, da se vam pocedijo sline«. Brez dvoma. Ampak, ali vemo kaj več o njihovem dolgoročnem vplivu na organizem?
Ali ste vedeli, da tudi znani proizvajalec raztreliva izdeluje kemične dodatke k hrani? Izdeluje različne vrste celuloznih smol, s katerimi podaljšujejo rok trajanja pekarniških izdelkov, uporabljajo se še za zgoščevanje omak, juh in polivk. V reklamah oglašajo, da celulozne smole izboljšujejo hrani okus. Zanima me, kako to vpliva na sposobnost organizma, da iz hrane potegne tisto, kar potrebuje. Kot kaže, je uspešnost na trgu edino merilo. Če njihovi učinki niso ravno pogubni – kdo bi potem zapravljal čas in denar, da bi ugotavljal njihove dolgoročne učinke.
Umetna aroma kokoši, umetna aroma govedine, umetna aroma arašidov, vse »boljše od originala«. Živimo v svetu pristno ponarejene hrane. Samo naše telo ostaja pri vseh teh »prednostih« še vedno nespremenjeno. Kdo je kriv? Morda delničarji, morda direktorji, delavci? Ne, krivi smo mi, potrošniki. Mi smo tisti, ki iščemo enostavnejšo, hitreje pripravljivo hrano. Ali smo ujeti v množini super-predelane, super-rafinirane hrane? Res nimamo druge možnosti?
Na srečo druga možnost še obstaja. Če ne bi obstajala, bi program, ki vam ga ponujam, predstavljal samo teoretično možnost ozdravitve, saj od nje nihče ne bi imel nobene koristi. Pot, opisana na straneh te knjige, preprečuje dostop onesnaževalcem, ki ste jih do sedaj vnašali v organizem. S procesom prečiščevanja pa odpravlja učinke onesnaženja iz preteklih let.
Vi, artritični bolniki, morate razumeti, da je vaša odpornost na onesnaževalce v hrani manjša kot pri tistih, ki ne trpijo za artritisom. Trpite za artritisom, torej ste že presegli kritično mejo. Če hočete odpraviti artritis, morate najprej prekiniti z onesnaževanjem organizma.
ZNAKI, KI VAM KAŽEJO POT
Časopisi in revije vsak dan kažejo na spremembe. Pred kratkim sem bežno preletel nek lokalni časopis in na vrhu ene od strani prebral naslednji naslov: »Izumitelj razvil boljši način peke kruha«. Članek je opisoval »novo kategorijo kemičnih mešanic« imenovano »mikrokristalna stearinska fumarična mešanica«, s katero se podaljšuje rok trajanja pekarniških izdelkov. Pravica do patenta pripada znani farmacevtski družbi. Na isti strani, točno pod tem člankom, ki se je raztezal kar čez pet stolpcev, se je nahajal enostolpični članek z naslovom »Klub, poslej naravno«. Beseda je tekla o lokalnem klubu vrtičkarjev, ki je program svojega naslednjega sestanka posvetil proučitvi naravnega načina vrtnarjenja in obdelave zemlje.
Spreletava me srh, ko primerjam moč velike farmacevtske družbe z močjo malega kluba vrtičkarjev. Kaj menite, koliko zanimanja je uspel zbuditi članek kluba vrtičkarjev?!
ČLOVEKOVE PREHRAMBENE POTREBE
Dr. Weston Price v svoji knjigi »Prehrana in telesni propad« navaja zgodbo dveh ameriških rudosledcev, ki sta se z letalom odpravila raziskovati rudno bogastvo oddaljenih predelov Kanade. Sto milj pred predvidenim krajem pristanka se jima je pokvarilo letalo in morala sta ga zapustiti. Preostanek poti po izjemno težkem terenu sta nameravala prepešačiti. Čez kratek čas so se pri enem od njiju pojavili prividi in ščemenje v očeh. Kmalu sploh ni več videl in tovariš ga je z zadostno zalogo hrane pustil na označenem kraju ter odšel po pomoč. Bolniku se je stanje stalno slabšalo. Tri dni kasneje ga je, že povsem slepega, našel neki Indijanec, ki je takoj ugotovil vzrok bolezni. Nezadovoljiva prehrana. Nalovil mu je postrvi in vztrajal, da jih poje surove, vključno z očmi. Do dneva, ko so ga našli reševalci, se je bolniku vid že povsem popravil, tako da se je lahko brez tuje pomoči vrnil nazaj v »civilizacijo«.
Za Indijance mislimo, da so primitivni, in vendar vedo, kaj morajo jesti, da ostanejo zdravi. Oni niso, tako kot mi, umirali za infarktom, sladkorno boleznijo, rakom ali poapnenjem žil. Ko je znameniti francoski raziskovalec Jacques Cartier dosegel Montreal v Kanadi, je večje število njegove posadke bolehalo za strašno, v tistih časih še smrtonosno boleznijo, skorbutom, ki je posledica pomanjkanja vitamina C. Bolnike, kakšnih 30 jih je bilo, je izkrcal in prepustil na milost in nemilost usodi. Poglavar plemena Tuscarora, v tistem času združenega v zvezo indijanskih plemen pod skupnim imenom Irokezi, je zaradi žalostnega stanja mornarjev ukazal svojim bojevnikom, naj jih hranijo z mladimi poganjki jelke, ki, kot vemo danes, vsebujejo velike količine vitamina C. Cartier je bil ob svoji vrnitvi nekaj let kasneje presenečen, ko je opazoval svoje može, zdrave in ponosne očete številnih otrok.
Narava je, kot kaže, polna raznih čudežnih zdravil. In vendar je to le privid. Mi sami ustvarjamo civilizacijo, prepolno povzročiteljev težav. Ko se vrnemo naravi, težave izginejo. Vrnitev k naravi je pravzaprav zdravilo za artritis. Povratek k naravni hrani, ki zadovoljuje prehrambene potrebe organizma, hrani, ki ne vsebuje nenaravnih dodatkov in ni »civilizirano« osiromašena kot hrana, kakršno prinaša s seboj dvajseto stoletje. Smo produkt okolja. Hoteli smo spremeniti naravo, spremenili pa smo sebe. Ampak ne k boljšemu zdravju.
Nekatere od teh sprememb so izjemne. širijo nam obzorje in omogo čajo večje udobje. Ljudje se ne spreminjajo enako hitro. Nekateri se lažje prilagodijo novim pritiskom, napetostim, strahovom. Nihče pa se ne more prilagoditi raznim kemičnim dodatkom, ki jih najdemo v hrani.
BOLEČINE IN NJIHOVO LAJŠANJE – CENA, Kl JO PLAČAMO STRUPOM
Med 1. svetovno vojno je bilo kakih petindvajset odstotkov vpoklicanih mladeničev fizično ali umsko nesposobnih za opravljanje vojaške službe. Petindvajset let kasneje, let, v katerih je tehnologija proizvodnje hrane zelo napredovala, je bilo spoznanih za nesposobne že petdeset odstotkov mladih obveznikov, znižanim kriterijem navkljub. Če bi se zahteve ne znižale, bi odstotek nesposobnih poskočil proti sedemdesetim.
Artritis je samo ena od motenj organizma, ki se sedaj kažejo že pri mladih ljudeh. Celoten seznam motenj izgleda kot kakšen medicinski slovar. Zakaj se to dogaja? Bodo torej naša pričakovanja daljšega življenja popackana z boleznimi? Gremo naprej ali nazaj?
Skrivnost odličnega zdravja pripadnikov plemena Hunza
Na manjšem področju zahodnega Pakistana je bila nekoč neodvisna kraljevina, imenovana Hunza. Pripadniki plemena Hunza živijo tudi do sto let. Bolezni, kot so rak, infarkt, artritis in otroške bolezni, so redke. Nivo mentalnega zdravja je izredno visok, ločitve so redke, mladoletnega prestopništva skoraj ne poznajo, kot tudi ne kriminala. Tisti, ki so jih obiskali in proučevali, so poročali o njihovem izrednem zdravju. Pripisovali so ga ali njihovi ljubezni in razumevanju sočloveka in duševnemu miru ali njihovi naravni prehrani. Seveda so vsi ti dejavniki življensko pomembni.
Vendar moramo o Hunzah vedeti še nekaj. Oglejmo si njihovo prehrano. V glavnem vsebuje svežo zelenjavo, tako listno kot gomolje in korenine, nemlete žitarice, sadje in sveže ali na soncu sušeno jagodičje, maslo, sir in ostale mlečne proizvode. Ne skrbi jih, če se mleko skisa. Pijejo tudi takega, kakor tudi skisano sirotko. To je za njih naravna in popolna hrana.
Kaj se je zgodilo z našim komercialnim mlekom?Prvič, naše krave se pasejo na izčrpanih pašnikih in so že same slabšega zdravja kot njihove sorodnice pri Hunzah. Njihovo mleko pa nato še homogeniziramo. Učili so nas, da je mleko dobro homogenizirati. Homogenizacija preprečuje, da bi se prehitro skisalo. Nadalje preprečuje ločevanje smetane, tako da nam ni potrebno pretresati steklenice vsakič, ko mleko potrebujemo. Vendar pa je tu cena, ki jo plačujemo za manj pogostne dostave mleka in naš manjši trud. V procesu homogenizacije mleko pri zvišanem pritisku in temperaturi pretakajo skozi šobe. Proces spreminja beljakovine in jih napravi manj hranljive. Uničuje encim fosfatazo, ki je organizmu potreben za vezavo fosforja in kalcija, uniči nekaj vitamina B in skoraj ves vitamin C.
Vse do začetka 20. stoletja je bilo mleko popolna hrana. Bilo je polnomastno. Ni bilo posneto, prevreto, v prahu, kondenzirano, pasterizirano ali homogenizirano. Občasno je mlekarska kontrola opravila pregled in jamčila za njegovo čistost, svežost in visoko hranilno vrednost. Ni pa bilo obdelano. Pomnožite število sprememb, ki jih je utrpelo mleko, s sto in uvideli boste, kaj smo storili »naravnemu ravnotežju« našega organizma. Pravi čudež je, da za artritisom, številnimi drugimi degenerativnimi boleznimi ter podrtimi metaboličnimi ravnotežji ne oboleva še več ljudi. Zelo malo surovega, neobdelanega mleka je dostopno v mestnih in primestnih okoljih. Vendar poti za zmanjšanje pomanjkanja, v katerem se nahaja naše telo in nadomestila za pretekle zlorabe, obstajajo. Pot ni lahka, vendar so rezultati nagli in izjemni. To si lahko preberete v nadaljevanju.
STRNJEN OPIS ARTRITIČNEGA ZDRAVLJENJA
Kot ste brali na prejšnjih straneh, bo cena, ki jo boste morali plačati, da se znebite artritisa, kar visoka, vendar ne denarno. Na to sem vas skušal opozoriti vljudno ter počasi in prepričan sem, da že pričenjate razumevati, kaj hočem povedati. Ne, ne bo vam treba kupiti celega kupa razno raznih pripomočkov in priprav ter pričeti s čarovnijo. Ne, ne bo se vam treba siliti z vodnimi masažami, diatermijami ali podobnimi norčijami. Ne bo vam treba jemati večjih in boljših tablet, ki začasno utišajo artritične bolečine. Enostavneje in huje od tega. Odreči se boste morali nekaterim živilom, ki ste jih radi uživali vse svoje življenje. Za nekatere bo to res grenko spoznanje. Povem vam pa, da ni nujno, da je to dokončna žrtev. Ko se osvobodite artritisa, lahko nekatera živila ponovno uživate, če menite, da jih potrebujete. Če pa hočete uživati ozdravljenje in želite v letih, ki so pred vami, odpraviti poškodbe kosti, ki so posledica artritisa, potem bo najboljše, da spremenite način življenja.
Rentgenski posnetki v dokaz
Vzemimo gospo M. W. Se je vrnila na stara pota potem, ko se je osvobodila pregrevanja, otekanja in bolečin v sklepih? Verjetno ni potrebno dodati, da je bilo za gospo M. W. prilagajanje novemu načinu prehrane daleč manj boleče kot artritis. Nov način prehrane je povsem osvojila in uživala stalen napredek. Nagrajena je bila z normalnim življenjem. Odreči se je morala nekaterim prijetnim okusom in znanim občutkom v ustih. In ni se jim lahko odrekla. Vendar se je v nekaj dne
Artritis je ozdravljiv … če seveda to hočete.
h osvobodila zapora, v katerega so jo uklepale artritične bolečine in začela uživati v zanesljivem vračanju v normalno življenje.
Ali je vaše telo pripravljeno na čudovito nagrado te vrste? In ali so vaša usta pripravljena plačati ceno, s katero se znebite agonije in mučenja, ki ju povzroča artritično pustošenje?
NASVET
Potrdite svojo pripravljenost, da plačate ceno, opisano zgoraj. Na tehtnico dajte vsako od petih točk in jih primerjajte z bremenom, ki ga za vas predstavlja artritis. Prepričajte se v ekstremno spremembo prehrambenih navad in pričakujte »čudež« – osvoboditev od artritisa.
dr. Giraud W. Campbell:
Knjiga je formata 14 x 20 cm, ima 200 strani, v trdi vezavi. Na naši spletni strani jo lahko naročite po ceni 25,23 EUR.
Save
Save
Save
