Kefir in njegova zdravilna moč
Na žalost je sodobna družba s tem žrtvovala mnoge prednosti tradicionalno fermentiranih zdravih živil, v zameno za hitrejše in cenejše postopke masovne proizvodnje. Porast virusov, črevesnih parazitov in kroničnih zdravstvenih težav so očitni znaki, da je nastopil čas za povratek na zdravilno hrano naše preteklosti.
Zakaj naj bi uživali kefir?
Kefir, ki v turščini pomeni ‘dobro počutje”, je starodavno z encimi bogato živilo polno prijateljskih mikroorganizmov, ki pomagajo uravnovesiti naš ‘notranji eko sistem’ za povrnitev zdravja in obnovitev imunitete. Kefirjev kiselkast in osvežilen okus je podoben okusu tekočega jogurta, vendar vsebuje poleg koristnih ‘probiotičnih’ bakterij, ki jih najdemo tudi v jogurtu, še koristne kvasovke. Ob rednem uživanju ustvarjajo naravno prisotne bakterije in kvasovke nekakšno simbiozo, s čemer obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo našo imunsko sposobnost.
Med ostalimi sposobnostmi obnavljanja nam kefir:
– zagotavlja dodatno nego nosečnicam in doječim materam,
– prispeva k zdravju imunskega sistema in pomaga krepiti bolnike z AIDS-om, sindromom kronične utrujenosti, herpesom in rakom,
– deluje pomirjujoče na živčni sistem in pomaga mnogim, ki trpijo za motnjami spanja, depresijo in motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo,
– pomaga urejati vse vrste črevesnih težav, pospešuje gibanje črevesja, zmanjšuje napenjanje in vetrove, ustvarja bolj zdrav prebavni sistem – in je absolutna nujnost po terapiji z antibiotiki za vzpostavljanje ravnovesja v prebavnem traktu,
– zavira nezdravo hrepenenje po hrani, saj uravnoveša in krepi telo.
Kefirjeve izjemne terapevtske zmožnosti
Izjemna vsebnost hranil v kefirju ponuja pahljačo zdravstvenih prednosti za ljudi v različnih zdravstvenih stanjih. Poleg koristnih bakterij, vsebuje kefir minerale in esencialne aminokisline, ki pomagajo telesu pri dejavnostih zdravljenja in obnove. Popolne beljakovine v kefirju se delno prebavijo in tako jih telo lažje izkoristi.
Triptofan, ena od aminokislin, ki je vsebuje kefir v izobilju, je dobro poznan po svojih pomirjujočih učinkih na živčevje. Ker poleg tega vsebuje še velike količine kalcija in magnezija – oba bistvena minerala za zdravje živčnega sistema – lahko vključevanje kefirja v prehrano prinese še posebej pomirjujoč učinek na živce.
Poleg visoke vsebnosti vitaminov B12, B1 in K, je kefir odličen vir biotina, vitamina B, ki pomaga telesu pri absorbciji preostalih vitaminov skupine B, kot je folna kislina, pantotenska kislina in B12. Mnoge prednosti ohranjanja zadostnega vnosa vitaminov skupine B zajemajo vse od uravnavanja delovanja ledvic, jeter in živčnega sistema, do lajšanja težav s kožo, povečane energije in dolgoživosti. Kefirjeva visoka vsebnost fosforja – drugega najmočneje zastopanega minerala v našem telesu – pomaga izkoriščati ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine za celično rast, vzdževanje in energijo.
Kefir v primerjavi z jogurtom
Medtem ko sta tako kefir kot jogurt kultivirana mlečna izdelka, pa vsebujeta različne vrste koristnih bakterij. Jogurt vsebuje prehodne koristne bakterije, ki čistijo prebavni sistem in zagotavljajo hrano prijateljskim bakterijam, ki so naravno prisotne v našem telesu. Kefir v bistvu kolonizira prebavni trakt – dosežek, s katerim se jogurt ne more postavljati.
Poleg tega vsebuje kefir še več glavnih družin koristnih bakterij, ki jih v jogurtu običajno ne najdemo: Lactobacillus Caucasus, Leuconostoc, pa družini Acetobacter in Streptococcus. Za povrh vsebuje še koristne kvasovke, kot sta Saccharomyces kefir in Torula kefir, ki nadvladata, nadzorujeta in iz telesa izločata škodljive patogene kvasovke, tako da vdreta v mukozno podlago, kjer se nahajajo škodljive kvasovke in bakterije – kot nekakšna čistilna služba, ki počisti in ojača črevesje. Posledično postane telo učinkovitejše v obrambi pred patogeni kot je E. coli in črevesnimi paraziti.
Kefirjeve aktivne kvasovke in bakterije zagotavljajo večjo prehransko vrednost od jogurta, s tem, da pomagajo pri prebavljanju hrane in ohranjanju čistoče in zdravja črevesnega okolja. Delci kefirja so manjši od jogurtovih, zato jih lažje prebavljamo, zaradi česar je kefir idelano živilo za otroke, starostnike in ljudi s prebavnimi motnjami.
Kaj pa, če ne prenašam laktoze?
Za razliko od jogurta se vsa lahkoza v kefirju prebavi takoj ob zaužitju, nekatere beljakovine pa se razgradijo – tako da ga lahko uživajo tudi preobčutljivi na mleko.
Sestava kefirjeve kulture:
Lactococcus lactis subsp. lactis
Lactococcus lactis subsp. cremoris
Lactococcus lactis subsp. diacetylactis
Leuconostoc mesenteroides subsp. cremoris
Lactobacillus kefyr
Klyveromyces marxianus var. marxianus
Saccaromyces unisporus
dekstroza
Kako naredimo kefir?
Kefir lahko naredimo iz kateregakoli surovega mleka: kozjega, kobiljega, kravjega ali ovčjega. Katerokoli vrsto že izberete je važno, da je to surovo, neobdelano mleko. Kefir ustvarja želatinaste bele ali rumene granulatne delce. To ga dela posebnega, saj nobena druga mlečna kultura ne ustvarja takšnih granul. Te granule sestavlja mešanica bakterij/kvasovk, ki jih povezuje kazein (mlečne beljakovine) in sestavljeni sladkorji, ki fermentirajo mleko in z vnosom svojih prijateljskih organizmov ustvarijo to kultivirano živilo. Te granule pred zaužitjem odstranimo s cedilom in jih dodamo novi količini svežega, surovega mleka.
Vključevanje kefirja v prehrano
Nekateri ljudje sprejmejo kefir že takoj na začetku, medtem ko se morajo drugi nanj počasi navaditi. Tistim s kandido priporočamo zložno pridobivanje odpornosti. Začnite s kakšnim decilitrom zjutraj na prazen želodec. Vsak drugi dan rahlo povečujte odmerek, dokler niste sposobni spiti cel dvadecilitrski kozarec.
Dejstvo je, da je naš prebavni sistem tesno povezan z imunskim, endokrinim, krvožilnim in centralnim živčnim sistemom. In na vse te medsebojno povezane sisteme temeljito vpliva neverjeten svet koristnih bakterij …’dobrih duš’, ki morajo biti prisotne v našem prebavnem sistemu, če hočemo biti zdravi. Kefir izgleda kot bi bil ustvarjen za pomoč pri kultiviranju, krepitvi, čiščenju in obnovi našega razvejanega notranjega ekosistema na učinkovit in naraven način.
“Noro, pravkar sem poskusil svojo prvo skodelico kefirja, ki sem jo pridelal iz petih zrnc kefirja, in nad okusom sem navdušen. Zanimiv okus, ni kaj. Spominja me na mešanico sirotke in jogurta. Res okusno …in postopek izdelave kefirja je tako preprost.”
Čas in temperatura sta pomembna dejavnika, ki določata gostoto in okus vašega kefirja. V toplejših poletnih mesecih je kefir pripravljen za uživanje po 18 urah. Če ga pustimo predolgo na sobni temperaturi, se bo zgostil in se sčasoma začel spreminjati v sir in sirotko. Če je vaš kefir “grudast” in prekisel, ste ga pustili zunaj predolgo. Biti mora kremast in “pitek” …rahlo gostejši od mleka. Na tej točki ga dobro pretresite in shranite v hladilnik. Rahlo se bo še zgostil, saj se kultura razvija naprej, vendar veliko počasneje.
Izdelava kefirja je umetnost in ne ekzaktna znanost.
Pri vsaki količini, ki jo naredite, prilagodite čas dokler ne dobite takšnega, kakršnega želite. Ko naredite svojo prvo skledo kefirja, lahko uporabite odstranjeno kulturo za izdelavo druge sklede. Koliko je uporabiti, vam bo postalo jasno po nekaj poskusih. Če uporabite preveč kulture, bo postopek nastanka kefirja prehiter in bo prekisel.
Kefirjeva začetna kultura
Kefir je enostavno, ekonomično in celo zabavno pripravljati doma. Vzemite nekaj kulture in jo zmešajte z vašim najljubšim mlekom ali mlekom mladih kokosovih orehov. Okusen je čist, z vašim najljubšim sadjem, in predstavlja odlično osnovo za namaze, omake in solatne prelive.
