Zaščitite svoje srce in kardivaskularni sistem pred največjo grožnjo homocisteinom
Bolezni srca prispevajo kar 50% smrti v zahodnem svetu – zaradi česar so morilec št. 1 z 2.700 primeri smrti na dan in dodatnih 1.000 ljudmi, ki jih vsakodnevno onesposobi srčni infarkt. Možganska kap je morilec št. 3 – vsako minuto vsak dan doživi nekdo možgansko kap, in vsake štiri minute ena od teh žrtev umre. Kardio-vaskularne bolezni razsajajo.
Vsi poznamo holesterol in njegovo povezavo s kardio-vaskularnim zdravjem … vendar mnogi ne vedo, da je holesterol naraven odziv našega organizma na poškodbe krvnih žil – holesterol deluje kot zaščitna plast. Na žalost to povzroča zamašitve krvnih žil – nenehno odlaganje holesterola na stenah arterij.
Vendar kaj sploh povzroča poškodbe na stenah krvnih žil?
Odgovor se glasi – homocistein.
V več kot 50 študijah po letu 1992 so potrdili, da je homocistein glavni pokazatelj bolezenskih sprememb na srcu in krvnih žilah.
Ekipa dr. Meir Stamferja iz Harvarda je potrdila, da je tveganje za srčni infarkt pri ljudeh z visokimi vrednostmi homocisteina za 300% večje. Druge raziskave so zaključile, da visoke vrednosti homocisteina kažejo povečano tveganje za koronarno bolezen srca, srčni infarkt, možgansko kap, periferno aterosklerozo (akumulacijo maščob in holesterola na stenah arterij) in vensko tromboembolijo (blokado krvne žile zaradi potujočega strdka).
Čeprav si izsledki niso povsem enotni, kaže da lahko že vsebnost 4,5 mikromolarjev homocisteina na liter krvi povečuje tveganje za kardio-vaskularne bolezni. To homocisteinsko tveganje pa se še občutno povečuje s kajenjem in visokim krvnim tlakom.
“Povišane ravni homocisteina predstavljajo neodvisni dejavnik tveganja za prezgodnjo trombozo in obolenje arterij.” R. H. Fryer, B. D. Wilson, D. B. Gubler, L. A. Fitzgerald in G. M. Rodgers, Oddelek za medicino, Medicinski center University of Utah, Salt Lake City.
Homocistein je aminokislina, ki nastaja v jetrih kot stranski produkt prebavljanja beljakovin. Čeprav nujen, je homocistein, če preide v krvni obtok, izredno nevaren celicam krvnih žil in povzroča nastajanje krvnih strdkov. Ta dva dejavnika sta potencionalno smrtonosna kombinacija, ki lahko povzroči srčni infarkt, možgansko kap in pljučno embolijo. Prištejte našteto k njegovemu prispevku k ožanju krvnih žil pri ljudeh z ledvičnimi obolenji ali diabetesom, in spoznali boste, kako nevarne so lahko visoke vrednosti homocisteina.
Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da ima, po poročanju strokovne revije ‘Circulation‘ leta 1995, večina odraslih američanov tudi do trikrat preseženo ‘mejno vrednost’ – kar pomeni, da so možnosti nastanka ali napredovanja kardio-vaskularne bolezni ob prisotnosti kateregakoli od naštetih dejavnikov, denimo genetske predispozicije ali visoke ravni holesterola, ob ‘normalni’ ali ‘povišani’ vsebnosti homocisteina še toliko večje.
Na srečo pa zniževanje ravni homocisteina ni nič nemogočega – potrebna je zgolj metilacija. To je eden temeljnih bioloških procesov, ki nenehno in neprekinjeno pretvarja na milijone molekul v vašem telesu in predstavlja enega od ključev zagotavljanja normalnega delovanja DNK. In homocistein igra v procesu metilacije ključno vlogo, saj deluje kot prenosnik določene metilne skupine, oziroma molekul HC3, ki sploh omogočajo metilacijo.
Ko zaužijemo beljakovinsko bogato hrano, kot je meso, ribe ali mlečni izdelki, vaše telo poseže po aminokislini metioninu, ki ga ta hrana vsebuje, in ga z ATP (adenozin trifosfat) pretvori v SAM (S-adenozilmetionin). Cink in magnezij igrata pri tem procesu pomembno vlogo. SAM nato hitro odda svojo metilno skupino naprej, pri čemer nastane homocistein, ki nato zopet pobere naslednjo metilno skupino, ki se pretvori nazaj v metionin, in tako naprej in naprej.
Pomembno je vedeti, da SAM ne nevtralizira homocisteina, še več, ustvari lahko celo njegov presežek – kar je razlog, zakaj dopolnil s SAM ni priporočeno jemati. Veliko bolje je spodbuditi svoj naravni mehanizem tvorbe SAM.
Sledi opis, kaj se zgodi, ko vaše telo po naravni poti predeluje homocistein:
- Uporabi vitamin B12 in folno kislino (folat) za tvorbo MTFH (metil-tetra-hidrofolat), ki nato pretvori homocistein nazaj v metionin, iz česar nastane SAM.
- Uporabi vitamin B6 da spodbudi aktivnost CBS (cistationin B-sintaza). Ta encim pretvarja homocistein v cistationin.
- Uporabi encim betain-homocistein-metiltransferazo (BHMT) – tvori se iz holina – za pretvorbo homocisteina nazaj v metionin, ki nato postane SAM.
- Tvori tri-metil-glicin (TMG) in ga uporabi za pretvorbo homocisteina v metionin – in obenem pretvarja TMG v dimetilglicin.
Normalno se te izmenjave odvijajo v posameznih celicah, vendar ko primanjkuje ali zmanjka potrebnih hranil, primanjkuje tudi zadostna količina metilnih skupin, kar upočasni metilacijo. To najprej povzroči kopičenje homocisteina, ki zato preskoči v krvni obtok, kjer ogroža celotni krvožilni sistem, obenem pa zmanjša tvorbo SAM, kar posledično ogroža DNK.
Za zagotavljenje ustrezne metilacije – se pravi zniževanje nevarne ravni homocisteina in vzdrževanje optimalne tvorbe SAM – je potrebno stalno zagotavljanje potrebnih hranil.
“Prehransko dopolnjevanje B vitaminov znižuje plazemski homocistein tudi do 30% … Dopolnila s folno kislino in vitaminom B12 izboljšujejo endotelialno funkcijo (tvorbo krvnih žil) pri pacientih s koronarno boleznijo srca, ta učinek pa se najverjetneje doseže z znižano vsebnostjo prostega plazemskega homocisteina. Naši izsledki potrjujejo, da z zniževanjem vsebnosti homocisteina zaradi dopolnjevanja z vitamini skupine B, zmanjšujemo tudi tveganje za kardio-vaskularne bolezni.” National Heart and Lung Institute (J.C.C., J.S.K.) Imperial College School of Medicine, Hammersmith Hospital, London, Velika Britanija.
Pomembna stvar pri nekaterih vitaminih je ta, da jih naše telo ne proizvaja samo – potrebno si jih je zagotoviti s hrano ali prehranskimi dopolnili. Glede na to, da metode običajne obdelave hrane uničujejo vitamine ter da mnoga prehranska dopolnila preprosto potujejo skozi telo, ne da bi se absorbirala, je zelo pomembno poiskati prave vire.
Naravni viri folne kisline (vitamin B9) vključujejo: jetra (visoka vsebnost holesterola), sadje, zelena listna zelenjava, stročnice, arašidi, pšenični kalčki, polnozrnate žitarice in pivski kvas.
Vitamin B6 najdemo v: sadju, govedini, perutnini, ribah, bananah, pivskem kvasu, otrobih, nekaterih vrstah zelenjave (artičoke, beluši, stročnice in zelje) in žitaricah za zajtrk.
Vitamin B12 najdemo v: jetrih, govedini, perutnini, ribah, jajcih in mlečnih izdelkih.
Prehrana bogata s svežim sadjem, zelenjavo in mlečni izdelki z manj skupne ter nasičene maščobe in čim manj obdelani, pomaga zniževati ravni homocisteina.
Vendar pa, ker je večina prehranskih virov vitamina B12 beljakovinsko bogata, predstavljajo tudi enega glavnih virov metiona – ravno tiste aminokisline, ki se pretvarja v homocistein – in nobeden od njih ni rastlinski vir. Zato morajo vegeterianci jemati prehranska dopolnila z vitaminom B12.
Tudi ljudje, ki so še posebej v nevarnosti, bi morali razmišljati o vključitvi prehranskih dopolnil za zaščito pred težavami. Uživanje ustreznega prehranskega dopolnila je lahko bolj koristno od zgolj uživanja zdrave hrane – predvsem če vsebuje prave sestavine v ustreznih razmerjih in jih telesne celice zlahka absorbirajo.
“Homocistein povzroča aterosklerozo, taurin pa jo preprečuje!” Oddelek Kardio-vascularne in respiratorne medicine, Internistični oddelek, Kobe University Graduate School of Medicine, Kobe, Japonska.
S povečanim uživanjem ustreznih hranil je možno znižati toksične ravni homocisteina tudi do 60% v 30 do 60 dneh.
