Magnezij, ki ne poganja

Čezkožna magnezijeva terapija je nova oblika dopolnjevanja magnezija, ki je preprosta, priročna in poceni. Čezkožni ali “topični” magnezij je še posebej koristen pri tistih, ki iščejo varno metodo povečanja vnosa magnezija, ki je večja od možnega oralnega vnosa. Čezkožni magnezij je poleg tega odlična izbira za mnoge ljudi z nizko toleranco na oralni magnezij, ki se kaže kot driska ali druge prebavne težave.

V tem prispevku boste izvedeli več o čezkožnem vnosu magnezija in dobili odgovore na naslednja vprašanja: Zakaj terapija z magnezijem? Kako se uporablja čezkožni magnezij? Katere študije potrjujejo učinkovitost čezkožnega vnosa magnezija? Kako naj vem ali potrebujem terapijo z magnezijem? Kaj moram vedeti preden se odločim za čezkožni vnos magnezija?

 
Dodatno branje Čezkožni magnezij: Kako deluje? Odgovori na najpogostejša vprašanja o tem, kako se magnezij absorbira skozi kožo in kako povečati njegovo njegovo učinkovitost.

Zakaj magnezijeva terapija?
Neizpodbitno dejstvo o osiromašenju vsebnosti magnezija v sodobni prehrani je povzročilo, da je postal magnezij eno od najpomembnejših hranil, ki jih je potrebno dodajati prehrani. Magnezij je eno od sedmih hranil, ki so se znašla na seznamu hranil ameriškega ministrstva za zdravstvo, katerim je potrebno posvečati posebno pozornost. Ta je bil objavljen v Prehranskih smernicah za Američane (Dietary Guidelines for Americans).1

Spoznanje o prenizkem vnosu magnezija v populaciji vseh industrializiranih držav je povzročilo eksponentno povečanje raziskav o magneziju. Magnezijevo močno zdravilno učinkovanje je del bogate zgodovine tradicionalne medicine celega sveta in ga aktivno proučujejo že vse od začetka 17. stoletja. Današnje zdravstvene raziskave imajo za to še več motivacije.

Poročilo svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2006 ocenjuje, da kar 75% odraslih uživa prehrano, ki ji primanjkuje magnezija.2 Eden pd petih odraslih zaužije manj kot polovico RDA za magnezij.3 Ob splošnem poslabšanju zdravstvenega stanja in zgodovinsko najnižji vsebnosti magnezija v hrani, so začeli znanstveniki gledati na magnezij kot na možen “manjkajoči člen” pri nastanku mnogih danes najbolj zaskrbljujočih obolenj.

študija znanstvenikov ameriškega Centra za nadzor bolezni, ki je bila objavljena v reviji Journal of Nutrition, razlaga:

 

Kljub ključni vlogi magnezija pri ohranjanju zdravja, večina ameriškega prebivalstva skozi zgodovino ni uživala zadostnih količin magnezija. Magnezij je bistven element, ki je pri človeku ključen za stotine fizioloških procesov. Ni torej presenetljivo, da povezujemo nezadosten vnos magnezija z različnimi škodljivimi učinki na zdravje, vključno z nastankom kardiovaskularnih obolenj, visokega krvnega tlaka, diabetesa in glavobola. Nadalje, magnezij je pomemben za kostno rast in igra verjetno pomembno vlogo pri športnih dosežkih.”4

Koristi čezkožnega magnezija
Čezkožni magnezij je močno orodje v boju proti pomanjkanju magnezija. Učinki, o katerih poročajo tisti, ki uporabljajo čezkožni način vnosa magnezija, se nanašajo izključno na njegovo terapevtsko rabo na koži in njegovo neposredno absorpcijo v celice:
  • Izboljšano spanje
  • Zmanjšanje mišičnih krčev in bolečin
  • Izboljšano zdravje kože in zmanjšanje pojavov ekcemov in luskavice
  • Boljša sprostitev in obvladovanje stresa
  • Povečanje energije in bolje razpoloženje
  • Izboljšanje športnih rezulatov
Kako uporabljamo čezkožni magnezij?
Čezkožni magnezij nanašamo na kožo in sicer v obliki magnezijevega olja, magnezijevega gela, magnezijevega losijona ali magnezijevih kopalnih soli. Pri vseh naštetih pripravkih gre za super-koncentrirano obliko magnezijevega klorida, ki je poznan po svoji izjemni absorpcijski sposobnosti. Ta se absorbira skozi kožo, zaradi česar prinaša takšna magnezijeva terapija mnoge poznane učinke sodobnih kožnih terapevtskih obližev.

Čeprav jo običajno predpisujejo holistični zdravniki, pa terapijo s čezkožnim magnezijem preprosto in hitro izvedemo tudi doma, najsi bo s pršenjem neposredno na kožo, najsi bo z mazanjem z losijonom ali gelom, ali celo še preprosteje s kopanjem v kopalni kadi. Terapija s čezkožnim magnezijem: je preprosta in udobna “domača” metoda dopolnjevanja magnezija, ne povzroča težav z vzdraženim črevesjem in drisko, saj povsem obide prebavni sistem, magnezij prehaja neposredno skozi kožo v tkiva, od koder se bliskovito prenese do celic po celem telesu.

Terapija nadomeščanja magnezija
Očitna korist čezgožnega vnosa magnezija je njegov potencial pospešene nadomestitve magnezija. Pokazalo se je, da lahko obnavljanje ravni magnezija traja od šestih tednov pa tudi do enega leta.5 6 Da bi dosegli rezultat hitreje, je bila nekoč edina možnost intravenski vnos magnezija, vendar je ta metoda draga, boleča in nepraktična.

Dr. Carolyn Dean, alopatska in naturopatska zdravnica je povzela nekatere koristi čezkožnega magnezija v svoji knjigi Čudež magnezija (The Magnesium Miracle):

Magnezijevo olje lahko razpršimo po telesu ali se namažemo z njim, in tako se hitro absorbira v organizem. Na ta način hitro dvignemo vsebnost magnezija v telesnih tkivih in se izognemo težavam, s katerimi se srečujejo mnogi, ki skušajo zaužiti potrebno količino magnezija, to je driska. To je še posebej pomembno v primerih hudega pomanjkanja magnezija, ki so bili do prihoda magnezijevega olja rešljivi zgolj z intravenskim magnezijem.”7

Za razliko od intravenskega magnezija je čezkožni magnezij cenovno zelo ugoden, njegova uporaba pa ne zahteva strokovnega znanja. Izdelki čezkožnega magnezija so na voljo neposredno v naši trgovini.

Katere študije potrjujejo učinkovitost čezkožnega magnezija?
Zdravnik dr. Norman Shealy, ustanovitelj Ameriškega združenja za holistično medicino (American Holistic Medical Association), je bil eden prvih zagovornikov magnezija, še posebej pa prednosti čezkožnega vnosa magnezija: 

 

Problem magnezija je njegova absorpcija, kot tudi pomanjkanje magnezija v naši prehrani. Obdelovalna zemlja v praktično vseh državah sveta, razen Egipta, je izčrpana do te mere, da v njej praktično ni več magnezija … Nadalje, magnezijeve soli so odvajala, tako da mnoge od njih povzročijo hitrejši črevesni tranzit. Magnezij mora potovati po prebavnem traktu počasi, torej če je trajanje črevesnega tranzita manj kot dvanajst ur, potem je zelo malo možnosti za dobro absorpcijo magnezija.”6

Po seznanitvi z možnostjo uporabe magnezijevih kopeli in naravne stimulacije DHEA, je dr. Shealy, izvežban nevrološki in medicinski raziskovalec, ki je študiral na univerzi Duke, izvedel eksperiment, s katerim je preveril sposobnost kože za absorpcijo magnezija. V študiji je sodelovalo šestnajst posameznikov z nizko znotraj-celično koncentracijo magnezija. Udeležencem je bilo naročeno naj vsak dan 20 minut namakajo noge v raztopini kosmičev magnezijevega klorida, ter si enkrat dnevno na telo razpršijo magnezijevo olje.

Znotraj-celično koncentracijo so pri vseh udeležencih izmerili zopet po štirih tednih s pomočjo ExaTest diagnostike. Rezultat – pri 12-tih od 16-tih udeležencev študije so izmerili opazen dvig znotra-celične koncentracije magnezija.8

Povprečen diagnostični rezultat štiritedenskega vsakodnevnega namakanja nog in pršenja po telesu:

 
Elektrolit Prej Potem Željeno območje
Magnezij 31.4 41.2 33.9 – 41.9
Kalcij 7.5 4.8 3.2 – 5.0
Kalij 132.2 124.5 80.0 – 240.0
Natrij 3.4 4.1 3.8 – 5.8
Klor 3.2 3.4 3.4 – 6.0
Fosfor 22.2 17.6 14.2 – 17.0
Fosfor/Kalcij 4.2 8.6 7.8 – 10.9
Magnezij/Fosfor 1.4 2.3 1.8 – 3.0
Magnezij/Kalcij 4.2 8.6 7.8 – 10.9
Kalij/Kalcij 17.6 26.1 25.8 – 52,4
Kalij/Magnezij 4.2 3.0 2.4 – 4.6
Kalij/Natrij 39.1 30.5 21.5 – 44.6
 
 
Dr. Shealy je zaključil, da edinstvene sposobnosti super-nasičenega čezkožnega magnezija omogočajo njegovo absorpcijo v kožo in s tem dvig znotraj-celične koncentracije pri praktično vsakomer. Pri primerjanju čezkožne magnezijeve terapije z jemanjem oralnih magnezijevih dopolnil, dr. Shealy razloži, da:
 

Čezkožna terapija ustvari “nasičenost tkiv”, kar omogoča prenos visokih odmerkov magnezija do telesnih tkiv in celic, brez izgub v gastrointestinalnem traktu. Pri oralnem zaužitju obstaja možnost nezadostne absorpcije magnezija, po eni strani zaradi odvajalnih učinkov, zaradi učinkovanja drugih živil, vitaminov ali mineralov v prebavilih, ki zmanjšujejo njegovo absorpcijo, ali zaradi individualnih razlik, kot denimo sindroma propustnega črevesja, ki zmanjšujejo izkoristek magnezija.

Dr. R.H. Waring z birminghamske univerze je ravno tako proučeval absorpcijo topičnega magnezija v obliki soli magnezijevega sulfata. V njegovi študiji je devetnajst zdravih udeležencev uživalo v vsakodnevnih 12 minutnih kopelih v obdobju tedna dni. Vodi za kopel so dodali tik pred kopanjem magnezijev sulfat in dobro premešali, da se je raztopil. Meritve krvnih ravni in vsebnosti magnezijav urinu so izvajali s plamensko fotometrično metodo.

Rezultati študije so razkrili spremembe v ravneh magnezija v krvi pred in po preskusnem obdobju. Krvni vzorci so pokazali povprečen dvig 10 ppm/ml po enem dnevu namakanja v kadi in 36.3 ppm/ml po sedmih dneh, kar kaže na povečanje koncentracije krvnega magnezija po ponavljanju namakanja celega telesa v raztopini.

Dr. Waringova študija zaključuje, da namakanje v raztopini magnezija prinaša učinke, ki odgovarjajo nasičenju kožnih prenašalcev. študija nadalje zaključuje, da 2 do 3 kratno tedensko kopanje v 1% raztopini magnezijevih kopalnih soli prinaša zdravilne učinke povezane s povišanimi ravnmi magnezija.

Kako naj vem, ali potrebujem zdravljenje z magnezijem?
Pomankanje magnezija ni lahko diagnosticirati, kar je razlog, zakaj tako veliko ljudi živi s kroničnim pomanjkanjem magnezija, ne zavedajoč se dolgoročnih učinkov na njihovo zdravje, ali vzroka simptomov, kot so ekcem, alergije, glavobol, tesnoba in kronične bolečine – ki lahko vsaka posebej kaže na kronično pomanjkanje magnezija.

Najobičajnejši laboratorijski pregled za ugotavljanje statusa magnezija je serumski magnezij, ki je znan po nedoslednem prikazovanju resnične skupne telesne ali znotraj-celične vsebnosti magnezija. V študiji, objavljeni v reviji American College of Nutrition, so sporočili, da zaradi statistične napake v normalnem razponu določenem za testiranje serumskega magnezija, kar 50% primerov pomanjkanja magnezija nikoli ne odkrijejo.9

Klasični fizični znaki pomanjkanja magnezija so:10, 11, 12

Nevrološki
:

  • Vedenjske motnje
  • Razdražljivost in tesnoba
  • Otopelost
  • Slabitev spomina in kognitivnih sposobnosti
  • Anoreksija ali izguba apetita
  • Slabost in bruhanje
  • Epileptični napadi
Mišični:
  • šibkost
  • Mišični krči (tetonija)
  • Tiki
  • Hiperaktivni refleksi
  • Poslabšana mišična koordinacija (ataksija)
  • Trzavica
  • Nehoteni očesni gibi in vrtoglavica
  • Težave s požiranjem
Presnovni:
  • Povečana koncentracija kalcija v celicah
  • Hiperglikemija
  • Pomanjkanje kalcija
  • Pomanjkanje kalija
Kardiovaskularni:
  • Neenakomeren ali hiter srčni utrip
  • Krči srčne mišice
Pri otrocih:
  • Počasna rast
Raziskovalci svetujejo tako spremembe v načinu vrednotenja rezultatov testiranja serumskega magnezija, kot tudi bolj proaktivno držo zdravniške srenje pri zagotavljanju magnezijeve terapije pacientom, katerih simptomi ali diagnoze to zahtevajo.

Ti vključujejo:

  • ADHD
  • Sindrom kronične utrujenosti
  • Depresija
  • Epilepsija
  • Diabetes mellitus
  • Drhtavica
  • Parkinsonova bolezen
  • Aritmije
  • Visok krvni tlak
  • Migrene
  • Cirkulatorne motnje (možganska kap, srčni infarkt, arterioskleroza)
  • Glavoboli
  • Krči
  • Abdominalne bolečine
  • Osteoporoza
  • Astma
  • Od stresa-odvisne motnje
  • Tinitus
  • Ataksija
  • Zmedenost
  • Pre-eklampsija
  • šibkost9
Poleg tega igrajo pomembno vlogo pri magnezijevem statusu tudi prehranske navade in drugi dejavniki tveganja. Stanja in okoliščine skupin visokega tveganja vključujejo:
  • Premalo želodčne kisline, običajno pri starostnikih
  • Prehrana z malo magnezija, hitra hrana in umetne gazirane pijače
  • Mehka voda
  • Aktivno dopolnjevanje kalcija
  • Določena zdravila na recept ali v prosti prodaji
  • Stres, operativni posegi in kronične težave, kot denimo diabetes
  • Driska in bruhanje ne glede na vzrok
  • Prekomerna raba alkohola
  • Crohnova bolezen, celiakija in druge motnje prebavnega ali črevesnega delovanja
  • Okvare ledvic
  • Genetske motnje absorpcije magnezija
Kaj moram vedeti preden pričnem s čezkožnim magnezijem?
Pri čezkožni magnezijevi terapiji ni potrebno upoštevati praktično nobenih varnostnih ukrepov. Pri večini ljudi brez motenj v delovanju ledvic, koža samodejno uravnava varen vnos, tako da je določanje ustreznega odmerka stvar osebne presoje.

Oblike čezkožnega magnezija
Za pričetek terapije morate najprej izbrati obliko čezkožnega magnezija:

Uporaba
Uporaba se lahko razlikuje od posameznika do posameznika. Za izbiro vam najprivlačnejšega načina, preberite prispevek Uporaba magnezijevi pripravkov.

Doziranje
Upoštevajoč obsežno število simptomov in tegob povezanih s pomanjkanjem magnezija, boste morda od svojega zdravnika zahtevali pregled za ugotavljanje osebnega statusa magnezija, saj vam ta lahko pove, koliko magnezija morate nadomestiti. Ravno tako lahko koristi posvet z medicinskim strokovnjakom, ki je razgledan in dejaven na področju prehrane. Ravno tako lahko uporabite Samooceno o magneziju, kot dobro izhodišče za ugotavljanje, ali vam ga morda le primanjkuje.

Čudež čezkožnega magnezija
Dopolnjevanje z magnezijem je morda nova panaceja naše dobe. Pomanjkanje je tako razširjeno, da imajo vsaj trije od štirih zahodnjakov razlog, da povečajo njegov vnos — še posebej, da se izognejo simpromom, ki sicer nikakor ne preidejo in se z leti nabirajo, da bi na koncu povzročili izbruh resnega kroničnega obolenja.

Čezkožna magnezijeva terapija je močno novo orodje, ki združuje zdravilno moč človekovega največjega organa — torej kože — z življenjsko koristnimi sposobnostmi enega najbolj pomembnih mineralov za zdravje. Kot kaže vstopamo v novo ero zdravja.

Kaj sledi?
Izdelki Ancient Minerals Magnesium
Spoznajte ultra čiste čezkožne magnezijeve pripravke podjetja Ancient Minerals, številka 1 v svetu med pripravki za čezkožno magnezijevo terapijo.

Čezkoži magnezij: Kako deluje? Spoznajte podrobnosti o nadomeščanju vašega magnezija skozi kožo.

Viri:
1.U.S. Department of Health and Human Services, U.S. Department of Agriculture. Adequate Nutrients Within Calorie Needs. In: Dietary Guidelines for Americans 2005. 2005. http://www.health.gov/dietaryguidelines/dga2005/document/pdf/DGA2005.pdf.
2.World Health Organization. Calcium and Magnesium in Drinking Water: Public health significance.Geneva: World Health Organization Press; 2009.
3.King DE, Mainous AG 3rd, Geesey ME, Woolson RF. Dietary magnesium and C-reactive protein levels. Journal Of The American College Of Nutrition. 2005 Jun;24(3):166-71.
4.Ford ES, Mokdad AH. Dietary magnesium intake in a national sample of US adults. The Journal of Nutrition. 2003 Sep;133(9):2879-82. http://jn.nutrition.org/cgi/content/abstract/133/9/2879.
5.Gullestad L, Oystein Dolva L, Birkeland K. Oral versus intravenous magnesium supplementation in patients with magnesium deficiency. Magnesium and Trace Elements. 1991-1992; 10(1):11-16.
6.Shealy N. Life Beyond 100: Secrets of the Fountain of Youth. Tarcher; 2006.
7.Dean C. The Magnesium Miracle. New York: Ballantine Books; 2007.
8.Sircus M. Transdermal Magnesium: A New Modality for the Maintenance of Health. http://www.omega3global.com/shop/images/pdfs/transdermal_magnesium.pdf.
9.Liebscher DH, Liebscher DE. About the Misdiagnosis of Magnesium Deficiency. Journal of the American College of Nutrition. 2004;23(6):730S-731S.
10.Fox C, Ramsoomair D, Carter C. Magnesium: its proven and potential clinical significance. Southern Medical Journal. 2003;94(12):1195-201. http://www.medscape.com/viewarticle/423568_1.
11.DiSilvestro R. Handbook of Minerals as Nutritional Supplements. Boca Raton, Florida: CRC Press; 2004.
12.Kimura M. Overview of Magnesium Nutrition. In: International Magnesium Symposium. New Perspectives in Magnesium Research. London: Springer-Verlag; 2007:239-260.

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor