Kaj če bi obstajalo zdravilo za alzheimerjevo bolezen, pa nihče ne bi vedel zanj?

Kaj če bi obstajalo zdravilo za alzheimerjevo bolezen, pa nihče ne bi vedel zanj? Priče smo vse večji epidemiji debelosti, diabetesa tipa II, kardiovaskularnih obolenj, in napovedujejo, da bo v svetu do leta 2050 kar 135 milijonov ljudi zbolelo za alzheimerjevo boleznijo.
 
Leta 2001 je dr. Richard L. Veech iz ameriške NIH skupaj s kolegi objavil članek z naslovom “Ketoni in njihova potencialna terapevtska uporaba.”1 Leta 2003 sta George F. Cahill, Jr. in Richard Veech objavila “Ketonske kisline? Pravo zdravilo?”2 in leta 2004 je dr. Richard Veech objavil pregled terapevtske rabe ketonov.3 Teh člankov ne najdemo v strokovnih revijah, ki jih običajno berejo zdravniki, kaj šele širša javnost. Če ravno ne proučujete te tematike, je kaj malo verjetno, da boste naključno naleteli na te informacije.

 
Moj soprog Steve, star 58, boleha zadnjih pet let za progresivno demenco. Maja leta 2008 je opravil preiskavo glave z magnetno rezonanco, ki je pokazala razpršene degenerativne spremembe frontalnih in temenskih režnjev in zmerno levo usmerjeno in močno desno usmerjeno češariko in atrofijo hipokampusa brez ishemičnih sprememb, kar ustreza klinični diagnozi alzheimerjeve bolezni. Za nemedicinsko izobražene ljudi naj prevedem, da so pri njem prisotni skrčeni predeli možganov. Mnogo dni, pogosto po več dni skupaj, je bil v nekakšni megli. Ni mogel najti žlice, ali se spomniti kako natočiti vodo iz hladilnika. Nekateri dnevi niso bili tako slabi; videti je bil kot nekdaj, vesel, poln svojega posebnega humorja, ustvarjalen, poln idej. Nekega dne sem ga vprašala ali je prejel klic, ki sem ga pričakovala že nekaj časa in odvrnil je, da ne. Dva dni kasneje se je spomnil sporočila od tistega in tistega izpred dveh dni in mi ga posredoval. Prav čudno je, ko kratkoročni spomin sploh ne obstaja in vendar se je informacija nekje v možganih vseeno shranila. Čutila sem, da morajo biti ta nihanja nekako povezana s prehrano, a kako. Vedela sem, da so stvari shranjene nekje, a ko bi le poznala ključ, ki odpira tiste predele možganov, do katerih sam ni imel dostopa.
 
Steve je po izobrazbi računovodja, zato od doma izstavlja račune, vodi knjige in računovodstvo za mojo ordinacijo, zato da je lahko skupaj z deklicama doma. Nekoč je bil nor na računalnike in je bil hiter strojepisec. Razdiral je računalnike in jih popravljal ter bil sposoben popraviti vsako stvar tudi brez navodil. Če ni imel potrebnega orodja, si ga je kar izmislil in si napravil uporaben prototip. Užival je v vožnji s kajakom in ga dodelal, da se mu ni bilo treba truditi, da bi šel ta naravnost. Pred kakšnimi petimi leti so se pričele težave z organizacijo njegovega računovodskega dela. Zavlačeval bi, kolikor se je dalo. Pojavile so se napake pri izračunih plačilnih list, zato sem mu priskočila na pomoč, da sva napake odpravila. Takrat sem menila, da so stvari zaradi povečanja števila zaposlenih postale pač bolj zapletene. Vedel je, da se nekaj dogaja, zato se ga je lotila depresija. Pred nekako štirimi leti sem ga peljala k nevrologu, kjer je opravil mini preskus mentalnega statusa (MMSE) in dosegel rezultat 23 od 30, kar ga je umestilo na blago stopnjo demence. Pri tem preskusu nižji rezultat pomeni hujšo demenco. Preiskava glave z magnetno rezonanco ni pokazala odstopanj od normale.
 
Pred tremi leti je začel Steve jemati Aricept, pred dvemi leti pa še Namenda. Upali smo, da bosta ti dve zdravili tako upočasnili njegovo propadanje, da bomo lahko odkrili terapijo, ki bo stvar preokrenila na bolje. Avgusta 2007 je, potem ko je v nekaj tednih izgubil več kilogramov, Aricept zamenjal z Exelonom. V zadnjem letu smo priče opaznim spremembam. Nič več ne more kuhati za družino, se spomniti, da mora kaj pojesti, uporabljati kalkulator, ali izpeljati kar koli dodatnega, čeprav je še vedno nenehno zaposlen na vrtu ali v garaži in je fizično še vedno v dobrem stanju. Zdaj moram za moškega, ki je nekoč redno kuhal za celo družino, vse skuhati sama. Dajem mu njegova zdravila, ker se jih ne spomni vzeti, kaj šele, da bi vzel prave. Vsak večer se pred spanjem drživa za roke, se pa sprašujem koliko časa bova to še lahko počela. Prava nočna mora je opazovati njegov propad in se soočati z nezmožnostjo pomagati mu in biti le nemočna priča dogajanja. Sam se povsem zaveda svoje demence in o njej se tudi pogosto pogovarjava. Nič več ni depresiven, morda zaradi dela s svetovalcem, morda zaradi zdravil Lexipro in Wellbutrin, ali pa je bolezen že tako napredovala.
 
Naročena sem na vrsto zdravstvenih občasnikov in redno obiskujem spletno stran www.clinicaltrials.gov, kjer iščem klinične preskuse zdravil, za katere bi bil on morda primeren. Pred dvemi leti smo ga skušali vključiti v preskus obetajočega protivnetnega zdravila Flurizan, a ni bil primeren, saj je v predhodnih dveh letih trpel za depresijo. Kdo pa ne bi bil depresiven, če bi vedel, da ima alzheimerjevo bolezen? Po mojem je depresija simptom ali celo znanilec alzheimerjeve bolezni.
 
Vse do pred kratkim nisem naletela na nikakršne informacije, ki bi se nanašale na potencialno rabo srednjeverižnih trigliceridov (MCT olja) ali ketonov (poimenovanih tudi ketokisline), kar je končni produkt njihove presnove, kaj naj ne bi le zdravile, ampak tudi preprečevale alzheimerjevo bolezen. Poleg tega je to potencialno lahko tudi zdravilo za parkinsonovo bolezen, huntingtonovo bolezen, multiplo sklerozo in amiotropno lateralno sklerozo (ALS ali Lou Gehrigovo bolezen), na zdravila odporno epilepsijo, diabetes tipa I in II, kjer gre za odpornost na inzulin. Ketoni lahko pomagajo možganom, da si opomorejo po pomanjkanju kisika tako pri novorojenčkih, kot tudi odraslih, pomagajo srcu opomoči si po akutnem napadu in lahko zmanjšajo tumorje raka. Otroci z na zdravila neodzivno epilepsijo se včasih odlično odzivajo na ketogensko dieto z ekstremno malo ogljikovih hidratov. MCT olja se kaže kot koristno pomagalo pri hujšanju, bodybuilderji pa ga koristijo za izboljševanje svoje puste telesne mase (MCT olje je najležje kupiti prek interneta.) Športniki in vojaki lahko koristijo MCT olje kot vir energije, ko telesu začne primanjkovati ogljikovih hidratov, do česar pride dokaj hitro, ko hrana ni na dosegu roke.
 
Kaj ima vse našteto skupnega? Naše celice lahko izkoriščajo ketone kot alternativno gorivo, kadar glukoza ni na voljo. Možganske celice, še posebej nevroni, so zelo mejene, veliko bolj omejene od drugih celic, v tem, kakšno vrsto goriva lahko koristijo za svoje delovanje in preživetje. Normalno potrebujejo glukozo (sladkor), vendar lahko z ta namen uporabljajo tudi ketone. Pri ljudeh ketoni običajno niso prisotni in dostopni možganom, razen v primeru večdnevnega stradeža ali pa uživajo ketogensko prehrano (z zelo nizkim deležem ogljikovih hidratov), kakršna je denimo Atkinsova dieta. Pri alzheimerjevi bolezni nevroni v določenih predelih možganov zaradi odpornosti na inzulin niso sposobni sprejemati glukoze4,5 in počasi odmro, kar je proces, ki se začne očitno odvijati že kakšno desetletje ali več pred pojavom prvih simptomov. Če imajo te celice dostop do ketonov, lahko potencialno preživijo in funkcionirajo naprej. Zdi se, da gre pri ljudeh s parkinsonovo boleznijo,6 huntingtonovo boleznijo,7 multiplo sklerozo in ALS9 za podobne motnje pri izrabi glukoze, vendar v drugih predelih možganov ali hrbtenjače.
 
MCT olje se v telesu prebavlja drugače od ostalih maščob. Namesto, da bi se vse MCT olje shranjevalo kot maščoba, ga jetra pretvarjajo neposredno v ketone, ki so nato na voljo za uporabo kot energija. Oralni in intravenski vnos MCT olja ustvarja hiperketonemijo,10 oziroma cirkulirajoče ketone, ki so kot energija na voljo možganom, ob odsotnosti19 pa tudi prisotnosti glukoze22. Poleg tega povzroča hiperketonemija občutno (39%) izboljšanje cerebralnega krvnega pretoka,18 in, kot kaže, zmanjša kognitivno popuščanje, ki je povezano s sistemsko hipoglikemijo pri normalnih ljudeh.19
Pred kakšnima dvema mesecema sem odpeljala Steva k dr. Johnniju B. Byrdu, Jr. na Alzheimerjev inštitut pri Univerzi South Florida (USF) v Tampi na Floridi na letni pregled in skrining za vakcinsko študijo Elan. Bil je tešč za odvzem krvi in izmerili so mu MMSE 12, kar je bilo veliko prenizko za udeležbo v študiji – minimalni zahtevani rezultat je bil 16. Bila sva zelo razočarana, a so nam naj se vrneva kdaj kasneje, saj je ustrezal po vseh kriterijih.
 
Sredi maja 2008 sva se naročila na testiranje pri Eli Lilly za inhibitorje gamma-sekretaze in še za ponovni pregled za udeležbo v študiji Elan naslednjega dne. Večer pred prvim testiranjem sem proučevala dve zdravili, ki bi ju lahko uporabljala, če bi se lahko vključil v obe študiji. Naletela sem še na eno zdravilo v kliničnem testiranju, Ketasyn ali AC-1202, za katero so ravno tako novačili starejše zdrave ljudi, na katerih bi testirali odzivnost na tri različne formulacije zdravila. Ob temeljitejšem proučevanju sem odkrila, da ta terapija prinaša po 90-dnevnem obdobju uporabe občutno izboljšanje pri kakšni polovici pacientov z določenim genetskim profilom (APOE2 ali APOE3.) V APOE4 g skupini stanje ostaja nespremenjeno, medtem ko se v kontrolni skupini (ki jemljejo placebo) stanje še naprej slabša. Rezultati so bili še bolj navdušujoči pri tistih, ki že jemljejo določena zdravila proti alzheimerjevi bolezni. V pilotski študiji so kateri izboljšali svoj rezultat pri preskusu pomnjenja že po prvem odmerku. Ko sem raziskovala podatke o Ketasynu na internetu, sem odkrila, da je bil patentiran januarja leta 2008 (glej www.freepatentsonline.com ,)10 podaljšanje patentne prijave iz leta 2000, ter 75 strani dolg, natančen in dobro napisan opis spoznanj o alzheimerjevi bolezni in opis “inovacije,” vklčjučno z rezultati študij in številnih potencialnih formulacij v kombinaciji z drugimi spojinami, ki lahko okrepijo njihov učinek.
 
Ugotovila sem, da je najbolj obetavna “sestavina” Ketasyna preprosto kar MCT olje, in da je za pridobitev teh rezultatov potreben odmerek 20 gramov (nekako 20 ml ali 4 jedilne žlice). MCT olje, ki je bilo uporabljeno v raziskavi, je dobavljalo Stepan Company in je sestavljeno predvsem iz 6 in 8 ogljikovih vezi, čeprav je bilo navedeno, da bi bilo MCT s kakršno koli kombinacijo srednje dolgih verig (maščobne kisline s 6 do 12 ogljikovih vezi se štejejo za srednjeverižne) ravno tako učinkovito. Enkrat samkrat je je avtor omenil, da se MCT olje pridobiva iz kokosovega ali palmovega olja (to je napačno, saj bi moral avtor navajati, olje palmovih semen.)
 
Takrat še nisem vedela, da lahko MCT olje brez težav naročim prek interneta, zato sem raziskovala naprej kokosovo olje in odkrila, da ga sestavlja kakšnih 60% srednjeverižnih maščobnih kislin (MCFA), da ne vsebuje holesterola, ampak vsebuje omega-6 maščobne kisline in še nekatere druge kratko in dolgoverižne maščobne kisline z do 18 ogljikovimi vezmi.11 Kokosovo olje lahko najdemo na policah vseh večjih trgovin z jestvinami in trgovinah z zdravo hrano. Na spletu ga lahko kupimo v embalaži vse do 5 kg. Pomembno je le, da uporabljamo kokosovo olje, ki ni hidrogenirano in ne vsebuje trans-maščobnih kislin. Soočamo se s splošno sprejeto zmoto, da je kokosovo olje tisto, ki ‘maši naše arterije’, kar je skovanka, ki jo je oblikoval sredi 20. stoletja predsednik podjetja Proctor and Gamble, proizvajalec margarine Crisco in drugih hidrogeniranih rastlinskih olj. Pri zgodnjih študijah na živalih so uporabljali hidrogenirano kokosovo olje, za katero danes vemo vsebuje škodljive trans-maščobe, obenem pa so bile iz študij izvzete esencialne maščobne kisline.13
 
Največji proizvajalec kokosovega olja so Filipini, kjer predstavlja kokos in njegovo olje osnovo prehrane, proizvajajo ga pa še v Indiji, na Tajskem in drugih delih jugovzhodne Azije, na Karibih in celo v južni Floridi. Filipini imajo tako eno najnižjih stopenj kardiovaskularnih obolenj na svetu. Študije so razkrile, da uživanje in uporaba ne-hidrogeniranega kokosovega olja izboljšuje razmerje HDL do skupnega holesterola.14,15,16,17 Ljudje v teh delih sveta poleg tega redno uživajo morske ribe, kar jim zagotavlja omega-3 maščobne kisline, kar verjetno ravno tako prispeva k odsotnosti kardiovaskularnih obolenj. Moji filipinski prijatelji so mi povedali, da večina njihovih svojcev na Filipinih vse kuha na kokosovem olju in da je kokos v takšni ali drugačni obliki prisoten praktično pri vsakem obroku.
 
Odkrila sem tudi, da je takoj za kokosovim oljem in oljem palmovih semen, najbogatejši vir srednjeverižnih trigliceridov ravno človeško materino mleko.12 V majhnih koncentracijah ga najdemo tudi v kozjem in kravjem mleku, kot tudi v maslu iz takšnega mleka. Zanimivo je, da smo pred 20 do 25 leti dodajali MCT olje hrani za nedonošenčke z namenom povišanja njene kalorične vrednosti, in da MCT, kokosovo in palmova olja danes dodajajo hrani za nedonošenčke in dojenčke, skupaj z arahidonsko kislino in DHA, da bi bil izdelek čimbolj podoben materinemu mleku.
 
Pa se vrnimo k Stevu. Bilo je prepopozno, da bi še pred prvim testiranjem nabavila kokosovo olje. Na poti sem ga nenehno opominjala, da se nahajava St. Petersburgu, v okrožju Pinellas. Na MMSE testu se je spomnil mesta, ne pa tudi okrožja, poleg tega se ni mogel spomniti letnega časa, meseca ali dneva v tednu, kaj šele datuma, čeprav je moral podpisati in napisati datum na več strani formularja privolitve pred pričetkom testa MMSE. Na vsaki strani posebej sem ga morala opomniti, naj se podpiše in stran datira, ter mu celo narekovati, kako naj piše datum. Dosegel je 14 točk, kar je bilo premalo, da bi se uvrstil v izbor. Dr. Margarita Nunez nama je posvetila kar nekaj časa in prosila naj nariše številčnico ure (glej ura št. 1), in razložila, da gre za specifični preskus za alzheimerjevo bolezen. Potegnila me je vstran in mi povedala, da njegova ‘ura’ razkriva, da se nagiba bolj proti hudi kot proti zmerni alzheimerjevi bolezni, kar je bilo zastrašujoče, a ne presenetljivo razkritje zame, glede na to, da sva poročena že 36 let in moram zdaj skrbeti zanj.
 
Razmišljujoč, da tako nimava kaj izgubiti, sem se na poti domov ustavila v trgovini z zdravo hrano in kupila kozarec 100% ‘deviškega’ kokosovega olja. Računala sem, da mora za vnos 20 g srednjeverižnih trigliceridov (MCT), zaužiti 35 gramov ali nekaj več kot dve jedilni žlici (nekako 35 ml ali 7 poravnanih čajnih žličk) kokosovega olja. Naslednje jutro, okoli devete, sem mu za zajtrk pripravila ovsene kosmiče, ter vanje vmešala dve jedilni žlici in še malo ‘za srečo’. Tudi sama se jedla enako, ker ne morem pričakovati, da bo pojedel nekaj, česar sama ne bi.
 
Na poti na drugo testiranje ob enih popoldne sem ga skušala pripraviti s spraševanjem po letnem času, mesecu, dnevu v tednu, in mu ponavljala, da sva na poti v Tampo, v okrožju Hillsborough. Nikakor si ni mogel zapomniti besede ‘pomlad’, namesto ‘maj’ vztrajal na ‘april’ in se nikakor ni mogel spomniti, da je sreda. Med enourno vožnjo, sva vse skupaj ponovila najmanj 10 krat, a si vseeno ni mogel zapomniti. Kmalu po najinem prihodu so ga odpeljali na testiranje, torej kakšne štiri ure in pol po zaužitju kokosovega olja. Ob povratku je bil zelo nezadovoljen s svojim dosežkom. Laura, koordinatorica raziskave, se je kmalu zatem oglasila pri nama in pričela odčitavati njegove vitalne znake in meriti krvni tlak. Ker sem menila, da testiranje še ni končano, sem jo prosila, če bi mi lahko zaupala rezultat, ki ga je dosegel. Dejala je: “Kaj vam ni povedal? Dosegel je 18 točk!”, kar je več, kot je potreboval za vključitev v vakcinsko študijo. Spomnil se je, da je pomlad, da smo maja, da je sreda, da je v Tampi v okrožju Hillsborough na Inštitutu Byrd, torej vsega, kar se predhodnjič nikakor ni mogel. Testiranje je pokazalo, da je pozitiven za APOE4, čeprav še ni bilo jasno, ali ima eno ali dve kopiji.
 
Po navedbah študij Ketasyna Steve ne bi smel napredovati, ampak bi moral ostati nekako na isti ravni. Kasneje je ponovil test še za študijo zdravila na Eli Lilly, ki se je odvijala bližje doma in dosegel rezultat pri MMSE 17 točk – spomnil se je celo natančnega datuma. Po podrobni proučitvi potencialnih stranskih učinkov cepiva za ljudi z APOE4+, sva se odločila za zdravilo podjetja Eli Lilly.
 
Zdaj, ko pišem ta prispevek, je minilo že 60 dni odkar je pričel z uživanjem kokosovega olja (21. maja 2008.) Vsako jutro vstopi v kuhinjo živahen in vesel, zgovoren, zabaven. Njegova telesna drža je še vedno dokaj nenaravna. Tresenje praktično ni več vidno. Sposoben se je osredotočati na stvari, ki bi jih rad opravil po hiši in okrog nje, ter vztraja pri opravilu, medtem ko ga je pred pričetkom jemanja kokosovega olja zlahka kaj zmotilo in je le redko kaj dokončal samostojno, brez mojega neposrednega nadzora, kar je vse prej kot dobro vplivalo na najin odnos.
 
Po kakšnih dveh tednih in zopet po 37 dneh, odkar je začel uživati kokosovo olje, sem ga prosila naj nariše številčnico ure (glej ura št. 2 in 3.) Občuten napredek je povsem očiten. Prisegam, da mu nisem pomagala. Povedal mi je, da si v St. Petrsburgu številčnice ni znal niti predstavljati, pri zadnjih dveh poskusih pa je zelo pazil na to, da mora biti na številčnici 6 nasproti 12 in 9 nasproti 3. Narisal je celo “špice”, v katere je vrisal ure, kar predstavlja naslednjo stopnjo tega preskusa.
 
Steve najmanj zadnji dve leti ni bil sposoben tipkati, vendar se mu zdi, da si lahko v mislih nariše tipkovnico z razporejenostjo črk na njej. Zaenkrat si še upa sesti za računalnik in poskusiti s tipkanjem, saj ga skrbi, da mu bo vzelo moralo, če ne bo šlo takoj, kot bi želel. Razmišljava, da bi ga vključila v delovno terapijo, da bi se morda nekaj veščin, ki jih je pozabil, ponovno naučil. Sama ne znam razložiti, zakaj je tako napredoval, razen morda, da so 10 in 12 ogljikove vezi pomembne, ali pa udeleženci Ketasyn študije z APOE4 niso jemali omega-3 maščobnih kislin. Midva vsaj dvakrat tedensko jeva lososa in jemljeva dopolnilo z ribjim oljem dvakrat dnevno najmanj zadnji dve leti.
 
Na internetu sem raziskovala vse, kar sem lahko našla o kokosovem olju, MCT olju, maščobnih kislinah, ketonskih snoveh, vsebnosti maščobnih kislin v materinem mleku ter vplivu ketonov na različna obolenja. Ko sem raziskovala ketone, sem naletela na ime dr. Richarda Veecha z Državnega inštituta za zdravje (National Institutes of Health). Poklicala sem ga, da mi odgovori na nekaj vprašanj in zelo prijazno se je odzval in mi poslal še članke, ki jih je napisal o tej temi. Ker sem imela vrsto vprašanj in zamisli, mi nanje uslužno dogovarjal in mi pošiljal dodatna gradiva, saj ne razmišljam le o ljudeh z nevrodegenrativnimi obolenji, kakršno ima moj soprog, ampak tudi o bolnih in prezgodaj rojenih otrocih, za katere skrbim, ter o potencialni rabi pri ljudeh z obeh koncev spektra življenja in vsemi vmes. Tako razmišljam o avtizmu in o tem, ali v otroški hrani kaj pomembnega, in o prehrani žensk, ki dojijo.23
 
Beta-hidroksibutirat je osnovna ketonska snov, ki je končni produkt presnove maščobnih kislin, in za katerega kaže, da ščiti nevrone, kadar glukoza ni dosegljiva.20 Dr. Veech lahko v svojem laboratoriju iz MCT olja izdela estersko obliko beta-hidroksibutirata, ki se jo lahko uživa oralno in jo nevroni in druge celice zlahka pretvarjajo v energijo. Potencialno lahko večje ravni ketonskih snovi dosežemo z uživanjem beta-hidroksibutirata neposredno. Sam je opravil nekaj študij na živalih, vendar so potrebne večje količine, če hoče izpeljati te študije na ljudeh. S preskusi bi lahko pričel takoj, če bi imel na voljo potrebna finančna sredstva. Za proizvodnjo beta-hidroksibutirata bi moral zgraditi tovarno, kar bi stalo kakšnih 15 milijonov dolarjev. To je veliko denarja, pa zopet ne, če upoštevamo, da odpade na vsakega bolnika z alzheimerjevo boleznijo po 1 dolar, kolikor jih napovedujejo do leta 2050.
 
Konec junija sva obiskala Cincinnati in tako člani moje kot tudi njegove družine so opazili občutno razliko, kako se je obnašal do njih v primerjavi z letom prej. Namesto, da bi izgledal povsem izgubljen, se je živo in zainteresirano pogovarjal z njimi. Takoj je prepoznal sorodnike (svake, nečakinje in nečake) po imenih, čeprav jih leto pred tem sploh ni prepoznal. Njegov izraz obraza je bil veliko bolj živ. Aktivno je sodeloval v pogovorih, takoj razumel šale in celo sam prispeval nekaj humornih opazk. Še vedno je sicer imel težave z iskanjem nekaterih besed, vendar je govoril v stavkih in stavke celo navezoval enega na drugega. Zjutraj kje prišel v kuhinjo in mi predlagal sprehod na ‘veliki hrib’ pred zajtrkom, da se malo razmigava. Letošnje leto je povsem drugačna oseba, kot je bil prejšnje, morda celo dve, tri leta nazaj. Utrpel je resno atrofijo možganov in ne bo nikoli več ‘normalen’, vendar smo kljub vsemu zelo srečni zaradi njegovega stanja, in če bo kokosovo olje zaustavilo ali upočasnilo napredovanje njegove bolezni, bo vsak kapljica olja, ki jo zaužije, zlata vredna.
 
Moja sestra Lois je povedala sodelavki o kokosovovem olju in Stevovem odzivu nanj. Tako ga je njen oče pričel dajati njeni mami, ki boleha za alzheimerjevo boleznijo, in ta je doživela podoben učinek, se pravi kaže večjo čuječnost, lažje komunicira z okolico in povrnitev občutka za humor.
9. julija 2008 so Stevu vzeli kri za krvno preiskavo pred in po zajtrku in pred in po večerji. Ob vsakem od teh obrokov je zaužil po 35 ml kokosovega olja.
 
Preostanek dneva ni prejel nič kokosovega olja ali katerega drugega kokosovega pripravka. Normalno sicer dnevno zaužije več kokosovega olja. Stevove ravni ketonskih snovi so se začele dvigovati po zajtrku in se dvigovale tri ure, upadle pred večerjo in se po njej začele zopet dvigovati in se dvigovale tri ure. Ne vemo, kdaj so ravni dosegle vrhunec, saj mu niso odvzeli dodatnih krvnih vzorcev. Dr. Veech je izjavil, da je prav presenetljivo, da se je Stevu stanje izboljšalo na tako relativno nizkih ravneh ketonskih snovi. Ta študija potrjuje njegovo prepričanje, da je potrebno nadaljevati s proizvodnjo in testiranjem njegovih b-hidroksi butirat estrov, saj se lahko na ta način dosežejo občutno višje ravni ketonskih snovi, tako nadzorovano, kot tudi v primernem trenutku, s čemer je nevronom na voljo več ketonov, kar lahko prinese še opaznejše izboljšanje.
 
Dokler dr. Veechov beta-hidroksibutirat ni stestiran in na voljo za uporabo, lahko prinese izjemno razliko že zamenjava ostalih maščob s kokosovim oljem, tako pri ljudeh, ki menijo, da bi lahko bili ogroženi, kot tudi pri tistih, ki so že zboleli za alzheimerjevo boleznijo, parkinsonovo boleznijo, demenco, multiplo sklerozo, huntingtonovo boleznijo ali amilotropno lateralno sklerozo.
 
Za podvojitev odmerka srednjeverižnih maščobnih kislin, da se doseže takšnega, kot je bil v študiji Ketasyna, je potrebno naenkrat zaužiti 7 poravnanih čajnih žličk, enkrat dnevno, s čemer si zagotovimo zadostno količino ketonskih snovi za obdobje 24 ur. Zaenkrat še ne vem, ali je potrebno ta odmerek zaužiti naenkrat, ali pa se ga lahko razdeli na več odmerkov prek dneva. Za natančnejši odgovor na to vprašanje bodo očitno potrebne nadaljne študije. Sama dajem Stevu takšen odmerek najmanj dvakrat dnevno, da bi zagotovila, da ne bi zmanjkalo krožečih ketonskih snovi v njegovem telesu. Marsikateri dan zaužije tudi za polovico večjo količino. Količine, ki jih tako zaužije ne bi bile prekomerne v tistih predelih sveta, kjer je kokos eno temeljnih živil. Če lahko človek prenese več, ali pa sčasoma razvije toleranco, morda ne bi bilo napak poskusiti. Kot alternativo, lahko zaužije 4 čajne žličke MCT olja en do dvakrat dnevno, ali tudi več, če mu ne povzroča prebavnih motenj.
 
Nekateri lahko po zaužitju tako velike količine zaznajo občutek ‘polnosti’ ali celo drisko, vendar se lahko težavam izognejo tako, da pričnejo z jemanjem ene ali dveh čajnih žličk in nato počasi odmerek zvišujejo do želene količine. Sama ga mešam v kosmiče za zajtrk, dodajam solatnim polivkam, kuham z njim, in povsod, kamor bi sicer dala maslo, kot denimo na krompir, riž, koruzo, testenine in rezance. Kupimo lahko tudi kokosovo smetano, ki vsebuje kokosovo olje, in predstavlja enega najokusnejših dodatkov, ki nam lahko zagotovijo ketonske snovi. Podobno je kokosovo mleko kombinacija kokosovega olja in kokosove vode, ter ga lahko najdemo na oddelku z eksotičnimi začimbami in dodatki skoraj vsake večje in bolje založene trgovine. Je zelo okusen nadomestek mleka in ga lahko dodajamo hrani namesto običajnega mleka, ko denimo pripravljamo umešana jajca, francoski toast ali pire krompir. Sami lahko izpeljete porcijske količine različnih kombinacij hrane z vsebnostjo kokosa in kokosovega olja, da dobite najmanj 35 gramov maščobe iz kokosovega olja.
 
Če uporabljate katero koli vrsto hidrogenirane rastlinske maščobe ali katero koli olje s transmaščobnimi kislinami, ga prenehajte uporabljati in ga zavrzite! Ekstra deviško oljčno olje, maslo in druge naravne, ne-hidrogenirane maščobe lahko uporabljate skupaj s kokosovim oljem. S kokosovim oljem lahko nadomestite vsa ostala olja in maščobe, ker pa ne vsebuje omega-3 maščobnih kislin, je dobro uživati modre ribe dvakrat tedensko ali pa si zagotoviti dovolj omega-3 maščobnih kislin iz drugih bogatejših virov, kot so kapsule ribjega olja, laneno seme, laneno olje (a ne za kuhanje) ali orehi.
 
Prav nepredstavljivo je, da je potencialna prehranska zaščita in zdravilo za alzheimerjevo bolezen in druga nevrodegenerativna obolenja, že desetletja z nami, a tega nihče ni opazil. Zelo verjetno namreč je, da postajajo vsa ta obolenja vse bolj prevladujoča ravno zaradi naše sodobne prehrane.
 
Zahodnjaška prehrana se je v zadnjih petdesetih letih strašansko spremenila, saj so nekoč naši starši pripravljali hrano predvsem s svinjsko mastjo in tudi kokosovim oljem. Kardiovaskularna obolenja, ki so bila ob začetku 20. stoletja prava redkost, so zdaj silno pogosta, skupaj z drugimi uničujočimi obolenji, kot so alzheimerjeva bolezen, diabetes tipa II, debelost, saj so v našo prehrano vstopila industrijsko pridelana hidrogenirana rastlinska olja, ki vsebujejo trans-maščobne kisline in nadomestila praktično vse druge naravne maščobe. Na žalost postajajo primeri kardiovaskularnih in drugih resnih obolenj vse bolj in bolj nekaj običajnega tudi med ljudmi v drugih delih sveta, ki so nadomestili svojo izvorno prehrano s t.i. ‘civilizirano’.
 
Če sami ali kdo od vaših bližnjih boleha za alzheimerjevo ali katero od ostalih navedenih degenerativnih nevroloških bolezni, velja poskusiti s kokosovim oljem. Dr. Veech svetuje, če imate to možnost, da z video kamero posnamete osebo pred začetkom uporabe kokosovega olja in nato vsake toliko ponovno, saj vam to silno olajša dokumentiranje sprememb. Priporoča vključitev segmentov pacientovega obraza, govora in telesne drže (hoje). Svetuje pa tudi meritve ketonskih snovi. Kaj lahko izgubite?
 
Dr. Mary Newport
10030 Orchard Way
Spring hill, FL 34608
Home: (352) 666-1025
Cell: (352) 428-0251
Preemiedoctor@aol.com
 
Poonudniki kokosovega in MCT olja:
www.coconutoilresearch.com,
 
Ponudnik olja palmovih semen:
www.oilsbynature.com
 
Kokosovo olje in kokosovo mleko sta na voljo tudi v vseh bolje založenih prehrambenih trgovinah in trgovinah z zdravo hrano.
 
Viri:
1. “Ketone bodies, potential therapeutic uses,” R. L. Veech, B. Chance, Y. Kashiwaya, H. A. Lardy, G. C. Cahill, Jr., IUBMB Life, 2001, Vol. 51 No.4, 241-247
2. “Ketoacids? Good Medicine?” George F. Cahill, Jr., Richard L. Veech, Transactions of the American Clinical and Climatological Association,Vol. 114, 2003.
3. “The therapaeutic implications of ketone bodies: the effects of ketone bodies in pathological conditions: ketosis, ketogenic diet, redox states, insulin resistance, and mitochondrial metabolism,” Richard L. Veech, Prostaglandins, Leukotrienes and Essential Fatty Acids, 70 (2004) 309-319.
4. “Diminished glucose transport and phosphorylation in Alzheimer’s Disease determined by dynamic FDG-PET,” M Piert, et.al., The Journal of Nuclear Medicine, Vol.37 No.2, February 1996, 201-208.
5. “Glucose metabolism in early onset versus late onset Alzheimer’s Disease: an SPM analysis of 120 patients,” E. J. Kim, et. al., Brain, 2005,Vol. 128, 1790-1801.
6. “Cerebral glucose metabolism in Parkinson’s disease with and without dementia,” R. F. Peppard, et.al., Archives of Neurology, Vol. 49 No.12,December 1992.
7. “Cortical and subcortical glucose consumption measured by PET in patients with Huntington’s disease,” Brain, October 1990, Vol 113, part 5, 1405-23.
8. “Reduced glucose metabolism in the frontal cortex and basal ganglia of multiple sclerosis patients with fatigue: a 18F-fluorodeoxyglucose positron emission tomography study,” U. Roelcke, et. al., Neurology, 1997, Vol. 48, Issue 6, 1566-1571.
9. “ALS-linked Cu/Zn-SOD mutation impairs cerebral synaptic glucose and glutamate transport and exacerbates ischemic brain injury,” Z. Guo, et. al., Journal of Cerebral Blood Flow Metabolism, March 2000, Vol. 20 No. 3, 463-8.
10. “Combinations of medium chain triglycerides and therapeutic agents for the treatment and prevention of Alzheimer’s disease and other diseases resulting from reduced neuronal metabolism,” United States Patent 20080009467, Inventor Samuel T. Henderson, Accera, Inc., Broomfield, Colorado (Ketasyn).
11. Nutrient analysis of coconut oil (vegetable), NDB No: 04047 – www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp .
12. “Lipids in (human) milk and the first steps in their digestion,” M. Hamosh, et. al., Pediatrics, 1985, Vol. 75, 146-150.
13. “Nutritional factors and serum lipid levels,” E. H. Ahrens, American Journal of Medicine, 1957, vol. 23, 928 (used hydrogenated coconut oil).
14. “Trans fatty acids and coronary artery disease,” NEJM, 1999, Vol. 340, 1994-1998.
15. “Effect of mixed fat formula feeding on serum cholesterol level in man,” S. A. Hashim, American Journal of Clinical Nutrition, 1959, Vol. 7, 30-34.
16. “Modified-fat dietary management of the young male with coronary disease: a five-year report,” J.L. Bierenbaum, JAMA, 1967, Vol. 202, 1119-1123.
17. “Cholesterol, coconuts and diet in Polynesian atolls-a natural experiment; the Pukapuka and Toklau island studies,” I. A. Prior, American Journal of Clinical Nutrition, 1981, Vol. 34, 1552-1561.
18. “Changes in cerebral blood flow and carbohydrate metabolism during acute hyperketonemia,” S. G. Hasselbalch, et.al, Am J Physiol, 1996,Vol. 270, E746-51.
19. “Effect of hyperketonemia and hyperlacticacidemia on symptoms, cognitive dysfunction, and counterregulatory hormone responses during hypoglycemia in normal humans,” T. Veneman, et. al., Diabetes 43:1311-7 (1994).
20. “D-b-Hydroxybutyrate protects neurons in models of Alzheimer’s and Parkinson’s disease,” Y. Kashiwaya, et. al. including R. L. Veech, PNAS, May 9, 2000, Vol. 97 No. 10, 5440-5444.
21. “High carbohydrate diets and Alzheimer’s disease,” Samuel T. Henderson, Medical Hypotheses, 2004, Vol 62, 689-700 (Another article of interest).
22. “Effects of b-Hydroxybutyrate on cognition in memory-impaired adults,” M. A. Reger, S. T. Henderson, et. al., Neurobiology of Aging, 2004,Vol. 25, 311-314.
23. “Breastfeeding, infant formula supplementation, and Autistic Disorder: the results of a parent survey,” S. T. Schultz, et. al., International Breastfeeding Journal, 2006, Vol. 1 No. 16.
 
Drugi pomemebni viri:
“Ketones: Metabolism’s Ugly Duckling,” T. B. Van Itallie, T. H. Nufert, Nutrition Reviews, Vol 61, No 10, 327-341.
“Fuel Metabolism in Starvation,” G. F. Cahill, Jr., Annual Reviews in Nutrition, 2006, 26:1-22.
“Ketone Bodies as a Therapeutic for Alzheimer’s Disease,” S. T. Henderson, Journal of the American Society for Experimental NeuroTherapeutics, Vol 5, 470-480, July 2008.
 
Avtorica prispevka: dr. Mary Newport, 22. julij 2008

Save

0 odzivov

Povej mnenje

Bi se pridružili pogovoru?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor