Kardio-vaskularne bolezni so leta 1999 prispevale tretjino vseh smrti na svetu

Kardio-vaskularne bolezni so leta 1999 prispevale tretjino vseh smrti na svetu, samo v ZDA 958.775. To je 40,1% vseh smrti ali 1 na vsake 2,5 smrti. Kardio-vaskularne bolezni so bile krive za nekako 60% od “skupno navajanih smrti,” kar pomeni, da so bile od več kot 2.000.000 smrti zaradi vseh mogočih vzrokov, kardio-vaskularne bolezni navajane kot glavni ali dodatni dejavnik na kakšnih 1.391.000 mrliških poročilih.

 
 
Razširjenost
Po trenutnih ocenah ima 61.800.000 Američanov eno ali več vrst kardio-vaskularnih bolezni. Od tega je 29.700.000 moških in 32.100.000 žensk. Za 24.750.000 se ocenjuje starost 65 let in več.
  • Visok krvni tlak – 50.000.000.
  • Koronarna bolezen srca – 12.600.000.
  • Srčni infarkt – 7.500.000.
  • Angina pektoris – 6.400.000.
  • Možganska kap – 4.600.000.
  • Prirojene srčne napake – 1.000.000.
  • Odpoved srca zaradi zamašitve – 4.790.000.
  • Vsak 5 moški in ženska trpi za določeno obliko kardio-vascularne bolezni.

Statistika Ameriškega združenja za srce (American Heart Association) iz leta 1999

Smrtnost

  • Vse od leta 1900 so v ZDA kardio-vaskularne bolezni morilec št. 1, izvzemši leto 1918.
  • Vsak dan zaradi kardio-vaskularnih bolezni umre 2.600 Američanov, v povprečju eden na vsakih 33 sekund.
  • Kardio-vaskularne bolezni zahtevajo vsako leto skoraj toliko življenj kot naslednjih 7 najpogostejših vzrokov smrti seštetih skupaj.
  • Skoraj 150.000 Američanov, ki jih vsako leto pomorijo kardio-vaskularne bolezni, je mlajših od 65 let.
  • Smrtnost zaradi kardio-vaskularnih bolezni leta 1999: moški – 445.871 (46,5% smrti zaradi kardio-vaskularne bolezni), ženske – 512.904 (53,5% smrti zaradi kardio-vaskularne bolezni). (Opomba: Vključene vse neprirojene kardio-vaskularne bolezni.)
  • Leta 1999 je bilo 33% smrti zaradi kardio-vaskularnih bolezni predčasnih (torej pred dopolnjeno starostjo 75 let, kar je približno pričakovana življenjska doba za to leto).
  • Leta 1999 je bila skupna stopnja smrtnosti zaradi kardio-vaskularnih bolezni 354,1. Stopnja pri belcih je bila 411,5 in 526,0 pri črncih; 295,0 pri belkah in 402,1 pri črnkah.
  • Med leti 1989 in 1999 se je stopnja smrtnosti zaradi kardio-vaskularnih bolezni znižala (ICD/10 I00- I99) za 15,6%.

Primerjave

  • Drugi vzroki smrti v letu 1999: rak 549.838, nesreče 97.860, alzheimerjeva bolezen 44.536, HIV (AIDS) 14.802.
  • Skladno z najnovejšimi izračuni CDC/NCHS bi se, v primeru popolne eliminacije glavnih oblik kardio-vaskularnih bolezni, pričakovana življenjska doba podaljšala za skoraj 7 let. Če bi bile odpravljene vse oblike raka, bi pridobili 3 leta. Po navedbah iste študije je verjetnost novorojenčkov, da bodo kasneje v življenju umrli za katero od vaskularnih bolezni (ICD/9 390-448) 47%, medtem ko je možnost, da bodo umrli zaradi raka 22%. Druge verjetnosti so 3% za nesreče, 2% za diabetes in 0,7% za HIV. (U.S. Decennial Life Tables for 1989-91, Vol. 1, No. 4, Sept. 1999)
  • Leta 1999 so kardio-vaskularne bolezni v ZDA terjale življenje 445.871 moških in 512.904 žensk, medtem ko je rak ubil 285.832 moških in 264.006 žensk. Stopnje smrtnosti pri kardio-vaskularnih bolezni so bile 418,2 pri moških in 303,2 pri ženskah; stopnje smrtnosti pri raku so bile 251,6 pri moških in 169,9 pri ženskah.
  • Rad dojke je vsako leto zahteval življenje 41.144 žensk; pljučni rak 62.703. Stopnje smrtnosti za leto 1999 so bile 27,0 pri raku dojke in 40,8 pri pljučnem raku.

Save