Shematski prikaz LDL in GDL

Skupni holesterol ne pove praktično nič o tveganju za zdravje

Skupni holesterol ne pove praktično nič o tveganju za zdravje. Zakaj je tako, si lahko preberete v nadaljevanju. Razdelitev na HDL in LDL temelji na tem, kako se holesterol veže na beljakovinske delčke. LDL in HDL sta lipoproteina – maščobi vezani na beljakovine. Holesterol je topen v maščobah, kri pa je pretežno iz vode. Da se lahko transportira po krvi, ga morajo prenašati lipoproteini, ki jih razvrščamo po gostoti.

Naša jetra proizvedejo kakšne tri četrtine ali več telesnega holesterol, ki ga lahko razdelimo na dve obliki:

  • Lipoprotein visoke gostote (High-density lipoprotein) ali HDL: Ta je znan kot “dobri” holesterol, ki v bistvu pomaga preprečevati obolenja srca.
  • Lipoprotein nizke gostote (Low-density lipoprotein) ali LDL: Ta “slabi” holesterol kroži po krvi in se odlaga v arterijah in tvori plak, kar oži arterije in jih naredi manj elastične (ateroskleroza). Če se naredi čep v delu zožane arterije, ki vodi v možgane ali srce, lahko pride do infarkta ali možganske kapi.

Veliki LDL delci so neškodljivi. Le majhni, zbiti LDL delci so potencialno nevarni, saj se lahko prebijejo skozi oblogo naših arterij. Če potem oksidirajo, to povzroči poškodbe in vnetja.

Vse več stroke v zadnjem času preusmerja pozornost iz skupnega in LDL holesterola na številčnost LDL delcev pri ocenjevanju tveganja za obolenja srca. Zaenkrat pa se večina zdravnikov na to ne ozira in jih zanima le številčna vrednost LDL holesterola in ne njegova sestava. Tako imamo lahko v krvi polno nenevarnih velikih, puhastih delcev LDL, pa vam bodo vseeno predpisali statine. Obenem nenehno znižujejo ciljne, varne vrednosti holesterola, da bi nekako zajeli skoraj vse ljudi in bi vsi jemali statine, če ne drugače, kar preventivno. In se sploh ne bi ozirali na vrsto delcev LDL holesterola.

Kot vidimo vrednost skupnega holesterola ni dober pokazatelj tveganja za obolenja srca. Ena najpomembnejših preiskav je NMR lipoprofil, ki preverja številčnost vaših LDL delcev. Ta test preverja tudi druge markerje, ki pomagajo določiti, ali ste odporni na insulin, ki je primarni razlog za povišano številčnost delcev LDL in zvišano tveganje za obolenja srca.

Raziskave objavljene v zadnjih 10 do 15 letih razkrivajo, da niti nasičene maščobe in s holesterolom bogata hrana ne zvišujejo naših serumskih ravni holesterola.

Primarni razlog obolenj srca ni holesterol ampak odpornost na inzulin in leptin, ki zvišujeta številčnost delcev LDL na več načinov. Slabše delovanje ščitnice ravno tako zvišuje številčnost delcev LDL in ga je treba preveriti, če so vrednosti previsoke.

Odpornost na inzulin in leptin povzročajo dejavniki značilni za sodobni življenjski slog, vključno s prehrano z veliko ogljikovimi hidrati in predelanimi sestavinami, sladkorja/fruktoze, belo moko in semenskimi olji, premalo telesne aktivnosti, pomanjkanjem spanca, strupov iz okolja in slabim črevesnim zdravjem.

Ocenjevanje naše resnične potrebe po zdravilih za zniževanje holesterola

Zdravila za zniževanje holesterola niso potrebna ali koristna za večino populacije – še posebej če je visok holesterol in dolgoživost običajna v vaši družini. V vsakem primeru pa se nikar ne bojte oporekati zdravniku in izraziti željo po nejemanju statinov in bolj celostnem, naravnem pristopu k uravnavanju vrednosti holesterola. Za oceno vaše stopnje tveganja za obolenja srca je potrebno poznavanje vseh vaših dejavnikov tveganja ne le vrednosti vašega holesterola. Vas je zdravnik napotil na pregled krvi za homocistein, ki je veliko, veliko pomembnejši dejavnik tveganja od holesterola.”

Poleg že omenjenih preiskav, vključno z NMR lipoprofilom, vam lahko naslednji podatki pomagajo do boljše ocene tveganja za obolenja srca in ožilja, kot zgolj podatek o skupnem holesterolu:

  • Razmerje HDL/skupni holesterol: Odstotek HDL je zelo pomemben dejavnik ocenjevanja tveganja za obolenja srca in ožilja. Svojo vrednost HDL delite z vrednostjo skupnega holesterola. Za orientacijo: 24% in več je idealno, pod 24% nizko, pod 10% zelo nevarno.
  • Razmerje trigliceridi/HDL: Enako lahko storite z razmerje med trigliceridi in HDL. Zaželeno razmerje je 5:1 oz. 20%.
  • Raven insulina na tešče: Vsak obrok ali prigrizek bogat z ogljikovimi hidrati, kot denimo fruktozo in rafiniranimi žiti povzroči hiter porast krvnega sladkorja in nato insulina, da se kompenzira porast krvnega sladkorja. Izločanje insulina zaradi uživanja preveč ogljikovih hidratov povzroča nalaganje maščobe in porast telesne teže ter otežkoča hujšanje. Prekomerna zamaščenost, še posebej okrog pasu, predstavlja eno največjih nevarnosti za obolenja srca.
  • Raven sladkorja na tešče: Študije so pokazale, da imajo ljudje z ravnmi krvnega sladkorja na tešče med 100-125 mg/dl kar za 300% povečano tveganje za obolenje srčne koronarke, kot ljudje z ravnjo pod 79 mg/dl.
  • Raven železa: Železo lahko povzroča hud oksidativni stres, torej če imate previsoke ravni železa, lahko ta poškoduje stene krvnih žil in poveča tveganje za obolenja srca. V ta namen velja nadzorovati raven feritina in skrbeti, da ne preseže 80 ng/ml. Najlažji način zniževanja železa je z dajanjem krvi, če pa to ni možno, lahko greste na terapertsko flebotomijo, ki učinkovito odstrani odvečno železo iz krvi.
    UB8Q10 Ubiquinol

    Aktivna oblika koencima Q10 – ubiquinol

Pomembno opozorilo: Če se odločite za jemanje statinov, ne pozabite jemati tudi CoQ10, in sicer Ubiquinol. Ta vas ščiti pred nekaterimi najhujšimi stranskimi učinki statinov. Statini ne blokirajo zgolj tvorbo holesterola, ampak tudi še nekaj drugih biokemičnih poti, vključno s CoQ10 in skvalenom, ki je ključen pri zaščiti pred rakom dojk.

Zniževanje ravni skvalena povečuje tveganje tudi za motnje v delovanju imunskega sistema. Pomanjkanje CoQ10, ki jo povzročajo statini, pa povečuje tveganje za nenadno odpoved srca. Zato je nujno dopolnjevanje CoQ10, saj ga ne moremo zagotoviti dovolj s prehrano. Priporoča se med 100 mg in 200 mg Ubiquinola dnevno.

Enega najboljših dopolnil s koencimom Q10 na svetovnem trgu (na sliki) si lahko zagotovite tudi v naši trgovini.

Vso predhodno industrijsko in predelano hrano, ki je polna sladkorja, ogljikovih hidratov in napačnih maščob, kar vse povzroča obolenja srca, kolikor se le da zamenjajte z lokalno pridelano in po možnosti ekološko pridelano.

Izogibajte se mesu, jajcem in mleku iz velikih živinorejskih obratov. Nadomestite jih s pridelki in izdelki kmetij, po možnosti ekoloških.

Povsem izključite živila z malo maščob in brez maščob, saj so te nadomeščene s sladkorji, ki zvišujejo vaš LDL holesterol. Uživajte zdrave maščobe, kot so zdrave nasičene maščobe, denimo avokado, maslo živali, ki se pasejo, neposneto mleko iz mlekomatov, surovi mlečni izdelki (torej nepasterizirani in nehomogenizirani), domača jajca proste reje, kokos in kokosovo olje, hladno stiskana olja iz oreškov, oljčno olje, oreški in nepredelane živalske maščobe. Več kot polovici prebivalstva bi silno koristilo uživanje 50-85% dnevnih kalorij iz omenjenih zdravih maščob. Živila brez maščob in z malo maščob (torej z odvzetimi maščobami) se močno odsvetujejo.

Uravnavanje razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami je ravno tako ključ do zdravega srca in ožilja, saj te maščobne kisline v celicah arterij pomagajo pri tvorbi prostaciklina, ki omogoča zdrav krvni obtok. Pomanjkanje omega-3 lahko prispeva k vrsti resnih zdravstvenih težav, tako duševnih kot fizičnih, in je lahko pomemben dejavnik prezgodnjih smrti prebivalstva. Trudite se za razmerje 1 proti 3 v korist omega-6.

Poleg tega so potrebna pravilna razmerja kalcija, magnezija, kalija in natrija, kar si lahko do neke mere zagotovimo s polnovrednimi živili. Da bi zaužili več sveže zelenjave, razmislite o sočenju in zelenjavnih smutijih.

Optimizirajte svoje ravni vitamina D3. Priporoča se 1000IU vitamina D3 na 11 kg telesne teže. Poleg velja jemati še vitamin K2.

Poskrbite za zdravje črevesja. To naredite z uživanjem fermentiranih živil, kot je kislo zelje, kefir, naravni jogurt, kombucha … Važno je, da okrepite svojo zalogo dobrodejnih bakterij v črevesju, kar gre sicer najhitreje z jemanjem probiotičnih dopolnil. Koristi so velike, predvsem boljša zaščita pred obolenji srca in ožilja, več vitaminov skupine B, boljša absorpcija hranil in še vrsto drugih.

Prenehajte kaditi in zmanjšajte uživanje alkohola.

Poskrbite za redno telesno vadbo, saj je to eden najhitrejših in najenostavnejših načinov preprečevanja in zdravljenja obolenj srca. Še posebej koristna je visoko intenzivna intervalna vadba, ki vam vzame le delček sicer potrebnega časa namenjenega vadbi in se je izkazala še za posebej učinkovito in zdravilno.

 

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save