Konoplja – pozabljeni naravni nutracevtik

Konoplja – pozabljeni naravni nutracevtik. Da se konoplja (Cannabis sativa) uporablja za prehrano, marsikoga sprva preseneti in zmede. Sistem javnih glasil večinoma omejuje omejuje spoznanja o konoplji predvsem kot na vir marihuane, ki vsebuje psihoaktivno spojino delta-9-tetrahidrokanabinol (THC), pa surovino za izdelavo vrvi in papirja. In vendar tako najstarejši kitajski poljedelski zapis, Xia Xiao Zheng, napisan v 16. st. pr. n. št., kot tudi drugi starokitajski zapisi obravnavajo konopljo kot eno glavnih žitaric, ki so jih gojili v starodavni Kitajski.1, 2

Poleg njenega širjenja na Kitajskem, je pridelava in uporaba konoplje, vse od pradavnih časov, dokumentirana tudi pri mnogih drugih civilizacijah, vključno z Indijo, Sumerijo, Babilonom, Perzijo, Egiptom in drugih civilizacijah Srednjega vzhoda, pri Aztekih in Majih v Južni Ameriki ter pri staroselcih Severne Amerike in Evrope. Brez zadržkov tako lahko rečemo, da je vsa ta pretekla tisočletja konoplja spremljala človeški rod celega sveta.

Prehransko gledano je ključna točka konoplje seveda njen užitni del – torej vsebina oluščenega semena, ki močno spominja na semena drugih kulturnih rastlin, vključno s pšenico in ržjo, in ne vsebuje zloglasnega THC – in v zadnjem času tudi sveže listje in vršički t.i. industrijske konoplje, ki se uporabljajo predvsem za sočenje in pripravo smutijev, ter ravno tako praviloma ne vsebujejo THC.

Vedeti je namreč potrebno, da so sorte konoplje, ki se uporabljajo za prehrano, naravno žlahtnjene za nizko vsebnost THC. Te prehranske sorte konoplje uspevajo v zmernem podnebju, zrastejo do višine prek štirih metrov in, tako kot pri žitaricah, njihovo zrnje pobirajo kar s kombajni. Zahvaljujoč sodobnim postopkom spravila in luščenja semen ta ne prihajajo v stik s konopljino smolo, ki prekriva liste in vršičke, zato je pri oluščenem semenu, olju, konopljinem maslu in drugih živilih, ki jih proizvajajo iz konoplje, vsebnost THC praktično nemerljiva.

Rowan Robinsonkonoplja - naslovka color

VELIKA KNJIGA O KONOPLJI

Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.

Hranila v konopljinem semenu

Najosnovnejši produkt konopljinega semena je luščeno seme, drugi pomembni pa so konopljino maslo, ki je podobno arašidovemu, nadalje hladno stiskano konopljino olje in konopljina moka. Te produkte lahko uživamo samostojno ali pa skupaj ali namesto drugih žit, oreškov in olj v katerem koli receptu.

Kar se tiče vsebnosti hranil, je v oluščenem konopljinem semenu 34,6% beljakovin, 46,5% maščob in 11,6% ogljikovih hidratov. Najpomembnejša lastnost konopljinega semena je ta, da zagotavlja tako esencialne maščobne kisline (EFA), ki so nujni sestavni del človekove prehrane – linolenska in alfa-linolenska kislina – kot tudi popoln in uravnotežen komplet vseh esencialnih aminokislin.

Konopljine maščobe

V primerjavi z večino oreškov in semen je 46,5% odstotni delež maščob v oluščenem konopljinem semenu relativno nizek, imajo pa konopljini produkti nizko vsebnost holesterola in visoko vsebnost naravnih fitosterolov, ki znižujejo telesne ravni holesterola. Olje konopljinih semen ima v povprečju najvišjo vsebnost enkrat in večkrat nenasičenih maščob med vsemi znanimi olji, skupno kar 89%. Večkrat nenasičena linolenska kislina, ki je ena od omega-6 maščobnih kislin, v olju iz konopljinih semen predstavlja vsebnost 55,6 g/100 g, alfa-linolenska kislina, večkrat nenasičena omega-3 maščobna kislina, pa 17,2 g/100 g. Razmerje med omenjenima EFA je 3,38, kar je zelo blizu s strani Svetovne zdravstvene organizacije, Švedske in Japonske za človeško prehrano priporočenemu povprečnemu razmerju, ki je 4,0.3

Kot naročeno je olje konopljinih semen eno sila redkih olj, ki vsebuje neposredne presnovke linolenske in alfa-linolenske kisline — gama-linolensko kislino (GLA) in stearidonsko kislino (SDA). Zaradi tega je sposobno zaobiti moteno presnovo EFA in fizično ogroženost, ki je lahko posledica genetskih dejavnikov, zaužitja drugih maščob, staranja ali neustreznih življenjskih vzorcev.

Za razliko od nenasičenih maščob vsebuje oluščeno konopljino seme vsega 6,6% nasičenih maščob – kar je številka, ki odločno odstopa od povprečja zahodnjaške prehrane, v kateri ti predstavljajo kar 13 do 14%.4 To daje olju iz konopljinih semen razmerje med večkrat nenasičenimi in nasičenimi maščobami kar 9,7, v primerjavi s trenutnim razmerjem v ameriški prehrani, ki je pičlih 0,44,4 kar kaže, da lahko uživanje že majhnih količin konopljinega olja vsakodnevno pomembno prispeva k vzpostavitvi prehranskega ravnovesja, ki naj bi bilo želenih 1,0.

Konopljine beljakovine

poleg zagotavljanja esencialnih maščobnih kislin in odličnega razmerja med nenasičenimi in nasičenimi maščobami, je konopljino seme tudi odličen prehranski vir lahko prebavljivih brez-glutenskih beljakovin. Njena skupna vsebnost beljakovin znaša 34,6 g/100 g in je primerljiva s sojo in boljša od tiste v oreških, drugih semenih, mlečnih proizvodih, mesu, ribah in perutnini.

Konopljine beljakovine zagotavljajo izvrstno uravnotežen izbor 10 esencialnih aminokislin. Pomemben vidik beljakovin konopljinega semena je visoka vsebnost arginina (123 mg/g beljakovin) in histidina (27 mg/g beljakovin), ki sta pomembni za rast v otroštvu, ter žveplo -vsebujoče aminokisline metionina (23 mg/g beljakovin) in cisteina (16 mg/g beljakovin), ki sta potrebni za pravilno tvorbo encimov. Konopljine beljakovine vsebujejo tudi relativno visoke ravni razvejano-verižnih aminokislin, ki so pomembne za presnovo obremenjenih mišic.

Rowan Robinsonkonoplja - naslovka color

VELIKA KNJIGA O KONOPLJI

Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.

Druga hranila v konoplji

Vsebnost ogljikovih hidratov oluščenega konopljinega semena je 11,5% vsebnost sladkorja pa 2%. 6% ogljikovih hidratov je v obliki vlaknin. Vsebnost vlaknin v konopljini moki je 40%, kaj jo uvršča na sam vrh med vsemi komercialnimi krušnimi žiti. Poleg vsebnosti vseh temeljnih prehranskih skupin, vsebuje konopljino seme še veliko antioksidantov (92,1 mg/100g) v obliki alfa-, beta-, gama- in delta-tokoferola in alfa-tokotrienola. Za povrh vsebuje konopljino seme še celo vrsto drugih vitaminov in mineralov.

Konoplja za zdravje in preprečevanje bolezni

Zaradi visoke vsebnosti omega-6 in omega-3 maščobnih kislin, ter relativno visoke vsebnosti fitosterola v konopljinih živilih, so ti zelo koristni za kardiovaskularno zdravje.5 Številne študije na ljudeh in živalih so razkrile, da nadomeščanje nasičenih maščob z nenasičenimi lahko zmanjša tveganje za nenadni zastoj srca6 in smrtonosno srčno aritmijo,7 kot tudi zniža ravni krvnega holesterola in zmanjša celično razraščanje povezano z aterosklerozo.8 Visoko razmerje med večkrat nenasičenimi in nasičenimi maščobami, še posebej če to zajema linolensko kislino, je tudi pozitivno povezano z zmanjšano arterijsko trombozo.9 Poleg tega se je za fitosterole, katerih vsebuje olje konopljinega semena kar 438 mg/100g, pokazalo, da znižujejo skupni serumski holesterol v povprečju za 10%, LDL holesterol pa v povprečju za 13%.10

Za večkrat nenasičene maščobne kisline, še posebej GLA, so ugotovili še, da so koristne pri zdravljenju različnih vrst raka,11-15 študije pa so razkrile, da ponujajo fitosteroli zaščito pred rakom črevesja, dojk in prostate.16

Poleg pomembnosti ustreznega prehranskega razmerja med linolensko in alfa-linolensko kislino pri ohranjanju sestave večkrat nenasičenih maščobnih kislin nevronskih in glialnih membran,17 so takšno izgubo večkrat nenasičenih maščobnih kislin izmerili pri nevrodegenerativnih obolenjih, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, poleg tega pa ugotovili, da lahko prehrana z ustreznim razmerjem omega-6 in omega-3 maščobnih kislin pomaga upočasniti ali zmanjšati nevrološke učinke teh obolenj.18 Za pripravek maščobnih kislin z razmerjem omega-6 do omega-3 1:4, ki je praktično identično razmerju v konopljinem olju, so potrdili, da izboljša kakovost življenja bolnikov z alzheimerjevo boleznijo.19

Poleg tega so za GLA odkrili, da je učinkovita pri zdravljenju revmatoidnega artritisa in aktivnega sinovitisa,20-22 ter da vsebnost GLA in vitamina D v konopljinih živilih preprečuje in zdravi osteoporozo.23 Nadalje so za dopolnjevanje z izdelki, ki vsebujejo esencialne maščobne kisline, spoznali, da zdravi motnje kožne luskavosti, vnetja, prekomerno izgubljanje vode skozi kožo, srbečico in počasno celjenje ran, ki jih povzroča pomanjakanje EFA,24 za GLA pa, da je koristna pri atopičnem ekcemu in luskavici.25

Konoplja v kozmetiki in predelanih prehranskih produktih

Ključen pomen esencialnih maščobnih kislin in še posebej GLA za zdravje kože je temelj učinkovite uporabe olja konopljinega semena pri negi kože in izdelavi kozmetičnih izdelkov. Njegove lipidne sestavine mu omogočajo pronicanje skozi nedotaknjeno kožo s čemer neposredno negujejo kožne celice in obenem prenašajo s seboj v globino kože terapevtske spojine. Te lastnosti konopljinega olja so so pripomogle k njegovi uporabi pri izdelavi mil, šamponov, losjonov, krem za ustnice, vlažilnih tonikov in drugih kozmetičnih izdelkov za nego kože.

Med prehrambenimi izdelki iz konopljenega olja in konopljine moke lahko izbiramo med konopljinimi testeninami, siri, pivom, keksi, napolitankami, energetskimi ploščicami, slaščicami, sladoledom in drugimi, s tem da vsak dan prihajajo na trg novi in novi.

Naj zaključim. Konoplja lahko predstavlja pomemben element zdrave prehrane, ohranjanja zdravja, osebne nege in obenem odigra pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni in zmanjšanju stroškov namenjenih zagotavljanju in ohranjanju zdravja.

Rowan Robinsonkonoplja - naslovka color

VELIKA KNJIGA O KONOPLJI

Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.

Reference

  1. Yu Y. Agricultural history over seven thousand years in China, In: Feeding a Billion: Frontiers of Chinese Agriculture, ed. S Witter, 1987.

  2. Li H. “The Origin and Use of Cannabis in Eastern Asia: Their Linguistic Cultural Implications,” in Cannabis and Culture, ed. V Rubin, The Hague: Mouton, 1975.

  3. Kris-Etherton PM, Taylor DS, Yu-Poth S et. al. Polyunsaturated fatty acids in the food chain in the United States. Am J Clin Nutr, 71:179S-88S 2000.

  4. Eaton SB, Eaton III SB, Konner MJ. Paleolithic nutrition revisited: A twelve-year retrospective on its nature and implications. Eur J Clin Nutr 51:207-216, 1997.

  5. Brousseau ME, Schaefer EJ. Diet and Coronary Heart Disease: Clinical Trials. Curr Atheroscler Rep 2:487-493, 2000.

  6. Siscovic DS, Raghunathan TE, King I et. al. Dietary intake of long-chain n-3 polyunsaturated fatty acids and the risk of primary cardiac arrest. Amer J Clin Nutr, 71:208S-212S, 2000.

  7. Kang JX, Leaf A. Prevention of fatal cardiac arrhymias by polyunsaturated fatty acids. Amer J Clin Nutr, 71:202S-207S, 2000

  8. Fan YY, Ramos KS, Chapkin RS. Modulation of atherosclerosis by dietary gamma-linolenic acid. Adv Exp Med Biol 469:485-91, 1999.

  9. Hornstra G, Kester AD. Effect of the dietary fat type on arterial thrombosis tendency: systemic studies with a rat model. Atherosclerosis 131:25-33, 1997

  10. Moghadasian MH, Frohlich JJ. Effects of dietary phytosterols on cholesterol metabolism and atherosclerosis: Clinical and experimental evidence. Amer J Med 107:588-94, 1999.

  11. Vartek S, Robbins ME, Spector AA. Polyunsaturated fatty acids increase the sensitivity of 36B10 rat astrocytoma cells to radiation-induced cell kill. Br J Cancer 77:1612-20, 1998.

  12. Kenny FS, Pinder SE, Ellis IO, et. al. Gamma-linolenic acid with tamoxifen as primary therapy in breast cancer. Int J Cancer 85:643-8, 2000

  13. Robbins M, Ali K, McCaw R, et. al. Gamma-linolenic acid-mediated cytotoxicity in human prostate cancer cells. Adv Exp Med Biol 469:499-504, 1999.

  14. Rizzo MT, Regazzi E, Garau D, et. al. Induction of apoptosis by arachodonic acid in chronic myeloid leukemia cells. Cancer Res 59:5047-53, 1999.

  15. Southgate J, Pitt E, Trejdosiewicz LK. The effects of dietary fatty acids on the proliferation of normal human urothelial cells in vitro. Br J Cancer 74:728-34, 1996.

  16. Awad AB, Fink CS. Phytosterols as anticancer dietary components: Evidence and mechanism of action. J Nutr 130:2127-30, 2000.

  17. Fenstrom JD. Effects of dietary polyunsaturated fatty acids on neuronal function. Lipids 34:161-9, 1999.

  18. Youdim KA, Martin A, Joseph JA. Essential fatty acids and the brain: possible health implications. Int J Dev Neurosci 18:383-99, 2000.

  19. Yehuda S, Rabinovitz S, Carrasso RL, Mostofsky DI. Essential fatty acids preparation (SR-3) improves Alzheimer’s patients quality of life. Int J Neurosci 87:141-9, 1996.

  20. Leventhal LJ, Boyce EG, Zurier, RB. Treatment of arthritis with gamma-linolenic acid. Ann Intern Med 119:876-873, 1993.

  21. DeLuca P, Rothman D, Zurier RB. Marine and botanical lipids as immunomodulatory and therapeutic agtents in the treatment of rheumatoid arthritis. Rheum Dis Clin N Am 21:759-77

  22. Zurier RB, Rossetti RG, Jacobson EW, et. al. Gamma- linolenic acid treatment of rheumatoid arthritis. A randomized, placebo-controlled trial. Arthritis Rheum 39:1808-17, 1996.

  23. Kruger MC, Coetzer H, Winter R, et. al. Calcium, gamma-linolenic acid and eicosapentaneoic acid supplementation in senile osteoporosis. Aging 10:385-94, 1998.

  24. Wright S. Essential fatty acids and the skin. Br J Derm 125:503-515, 1991.

  25. Horrobin DF. Essential fatty acid metabolism and its modification in atopic eczema. J Am Clin Nutr 71:367S-72S, 2000.

Save