Svetovna zgodovina konoplje
Človeštvo ne živi v vakuumu. Naša zgodba se prepleta z zgodbami nešteto drugih vrst in ko naredimo te rastline in živali za del našega življenja, za vedno spremenimo našo in njihovo življenjsko pot. Če razumemo njihove zgodbe, bomo lažje razložili lastno.
Ni rastline, ki bi imela tako zamotano razmerje s človeštvom kot ga ima konoplja. Nenavadna zgodba o konoplji nudi več od pohlevnega razpletanja vzporedno s človeško zgodbo; namesto tega se vije v cikcaku prek naše poti, včasih popolnoma izgine in se pojavi, ko jo najmanj pričakuješ in pogosto iz čisto nove smeri. Kakor se spodobi, pa se začne na samem začetku.
Kitajska
Konoplja se je najbrž razvila v srednji Aziji, kjer je bila ena prvih rastlin, ki so jih gojili zaradi vlaken. Za bombaž iz Indije in lan iz Sredozemlja se je prvič zvedelo šele tisoč let kasneje. Konoplja je bila ena od niti, ki je na tej otroški stopnji civilizacije povezovala skupnosti. Ljudje so pred njo že udomačili kulture (in tudi konopljo), ki so jim dajale hrano, toda konoplja jim je ponudila gradivo, ki je bilo kot nalašč za spretnosti, ki so se jih začenjali učiti. Množice so se od konoplje nadejale snovi za vsa svoja oblačila; samo premožni so si lahko privoščili razkošje svile. Konoplja in murva (hrana sviloprejk) sta bili tako pomembni in razširjeni kulturi, da je postalo reklo “dežela murv in konoplje” sinonim za Kitajsko.
Obilica dokazov iz grobov in drugih najdišč širom Kitajske govori o vztrajnem gojenju azijske konoplje vse od prazgodovine. V dvanajst tisoč let starem najdišču iz neolita, ki so ga odkrili v Yuan-Shanu (v sedanjem Tajvanu), so našli ostanke preprostih, peščenih loncev, katerih površino so krasili vzorci konopljenih trakov, poleg njih pa še gravirane, kamnite tolkače, s katerimi so trli konopljo. V pozno neolitskem najdišcu (okoli leta 4000 pr. n. š.) v pokrajini Zheijang so našli dokaze o tkaninah iz konoplje in svile. Ko so izkopavali na najdišču kulture Shang (1400-1100 pr. n.š.) blizu vasi Taixi v pokrajini Hebei, so odkrili ostanke delavnic za tkanje konoplje, nekaj kosov ožgane konopljene tkanine in na trinajst delov raztrgan svitek konopljenega blaga.
V grobiščih Chou pri Hsin-Tsunu blizu An-Yanga so odkrili več kot tisoč pogrebnih predmetov. Na popisu so se poleg zlata, žada, marmorja, svile, laka in drugih dragocenih snovi znašli tudi izdelki iz konoplje. Krsta, ki je bila v notranjosti, je bila narejena iz lesenih desk, ojačanih s sponami iz konopljenega blaga, ki so jih z lakom pritrdili na krsto. Grob iz časov pozne zahodne dinastije Chou, ki so ga odkrili v pokrajini Shaanxi, je vseboval bronaste posode, orožje, žad, lonce in gosto stkan kos blaga iz konoplje. Na drugih grobiščih dinastije Chou so izkopali bronaste predmete, ki so jih varovali iz svile in konoplje stkani ovoji.
Rowan Robinson
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.
Naročite jo lahko za vsega 28,21 EUR. Poštnino plača kupec.
