Žetev za domovino
Žetev za domovino
Vikingi so bili odvisni od konoplje zaradi svojih jader in vrvi in verjetno so zanesli konopljino seme s sabo in ga posadili, ko so pred tisoč leti obiskali Severno Ameriko. Pomorščaki so s sabo ponavadi nosili zalogo semen, ki bi krila najnujnejše življenjske potrebe v primeru brodoloma. Cannabis se je že v prazgodovini prvič znašel v Severni Ameriki, verjetno z raziskovalci iz Kitajske, s plavajočimi razbitinami ladij in s pticami, ki so se prek Beringove ožine selile na zahodno obalo celine.
Nekaj najzgodnejših pričevanj o konoplji v Severni Ameriki je povezanih s starodavnimi graditelji gomil okoli Velikih jezer in doline Mississipija. V t. i. Gomili posmrtne maske graditeljev gomil iz Hopewella, ki so živeli okoli leta 400 pr. n. št. tam, kjer je sedaj država Ohio, so odkrili na stotine lončenih pip, od katerih jih je nekaj vsebovalo ostanke kanabisa in bilo zavitih v konopljeno blago. V raziskavi iz leta 1891, Predzgodovinski veščini tkanja na vzhodu Združenih držav, je W. H. Holmes, etnolog z inštituta Smithsonian, opisal najdišče velikih kosov konopljene tkanine v okrožju Morgan v Tennesseeju: “Prijatelji umrlih niso poleg trupel položili le oblačil, ki jih je pokojni nosil za življenja, ampak tudi veliko klobčičev vlaken, iz katerih je bila verjetno narejena tkanina. Ta vlakna so identificirali kot vlakna Cannabis sative ali divje konoplje.”
Skoraj dva tisoč let po dobi graditeljev gomil so se evropski raziskovalci pocutili vsaj malo bolj domače, ko so po prihodu v nenavadni “novi svet” srečali znano rastlino. Florentine Giovanni da Verazzano je obzirno pisal o domorodcih, ki jih je leta 1524 srečal med francosko odpravo v Virginijo: “To ljudstvo je bilo bolj svetle polti od tistih, ki smo jih odkrili prej, oblačilo pa se je v neko listje, ki je viselo z drevesnih vej in je bilo potem sešito z vlakni divje konoplje.” Francoski raziskovalec Jacques Cartier je tudi poročal, da je opazil divjo konopljo med vsakim od svojih treh potovanj v Kanado med leti 1535 in 1541. Njegovo zadnje, navdušeno poročilo, se je glasilo, da “je iz zemlje poganjalo vse polno konoplje, ki je rasla kar sama od sebe in bila tako lepa in močna, kot je le lahko.” Kasneje, leta 1605, je Samuel de Champlain omenil, da so domačini uporabljali “divjo konopljo” za privezovanje svojih trnkov iz kosti.
Prvi evropski naseljenci so uporabljali divjo konopljo, ko so prišli v Ameriko. Vendar pa je ni bilo zadosti in tudi delavcev ni bilo v izobilju. Pridelava hrane, posebno koruze, je imela prednost in naseljenci niso bili navdušeni nad gojenjem konoplje, čeprav je njeno seme izvrstna hrana. Toda domovina v Evropi je od njih zahtevala konopljo, tako da je minister quebeške kolonije Jean Talon v imenu Francije naseljencem enostavno zaplenil ves sukanec, kar so ga imeli in jih prisilil, da so ga od njega odkupili nazaj s konopljo. Kmetom je posodil potrebno seme, ki so ga mu potem morali povrniti s svežim semenom iz svoje žetve.
Rowan Robinson
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.
Naročite jo lahko s popustom po povzetju za vsega 27,95 EUR z DDV.
Za naročilo kliknite tukaj. Poštnino plača kupec.
Za naročilo kliknite tukaj. Poštnino plača kupec.
