Česen in njegove zdravilne lastnosti

Česen častimo že dolgo. Častili so ga Stari Egipčani in žvečili olimpijci Stare Grčije. Za nekatere je veljal najboljša obramba pred vampirji.

In res, koristi za uničevanje bakterij, ohranjanje splošnega zdravja, premagovanje kašlja in prehladov, in ni nujno, da smrdi.

Česen zmanjšuje tveganje za bolezni srca

Stoletja so se ljudje zanašali na česen pri vsem, od izboljšanja psihofizične kondicije do redčenja krvi. V zadnjem času so raziskovalci razkrili, kaj bi lahko bila njegova najpomembnejša korist: zmanjševanje tveganja za bolezni srca. Nove raziskave se osredotočajo na študije, ki so pročuvale vpliv česna na dejavnike tveganja za bolezni srca. Odkrili so vrsto študij, ki kažejo, da naj bi česen:

  • zniževal skupni holesterol
  • zniževal LDL (“slabi”) holesterol
  • zniževal krvni tlak
  • pomagal pri redčenju krvi, zmanjševal tveganje za nastanek krvnih strdkov in s tem možganske kapi
  • deloval kot antioksidant.

    Obstajajo tudi dokazi, da naj bi česen zniževal visoke ravni homocisteina v krvni plazmi.

    Ti učinki so zelo raznoliki in jih verjetno povzročajo različni mehanizmi. Sledi nekaj takšnih verjetnih mehanizmov delovanja česna na zmenjševanje kardiovaskularnega tveganja. Česen verjetno znižuje holesterol z omejevanjem encimov HMG-CoA reduktaze ali skvalen epoksidaze. Zniževanje krvnega tlaka je verjetno rezultat preprečevanja encimske dejavnosti spreminjanja angiotenzina. Onemogočanje nastajanja krvnih strdkov je verjetno posledica zatrtja delovanja adenozin deaminaz. Antioksidantni učinki so verjetno povezani s preprečevanjem lipoksigenaz.

    “Objavljene študije nakazujejo, da lahko igra ustrezna uporaba derivatov aliuma iz česna pomembno vlogo pri ohranjanju optimalnega delovanja srca,” razlagata Michelle H. Loy in dr. Richard S. Rivlin iz Memorial Sloan-Kettering centra za raka in Weillove medicinske fakultete univerze Cornell iz New Yorka.

    Na drugi strani so izraelski znanstveniki nedavno proučili molekularne mehanizme, ki omogočajo inhibitorsko (preprečevalno) delovanje alicina, ene od aktivnih spojin v česnu, na parazit Entamoeba histolytica. Razložili so, da njihovo odkritje samo še potrjuje razloge za razširjeno uporabo alicina in izvlečkov svežega česna vse od pradavnine kot naravnega antimikrobnega sredstva širokega spektra.

    Študija razkriva, kako alicin zavira delovanje encimov bakterije tako, da vpliva na tiole. Odkritje lahko osvetli tudi vlogo česna pri zniževanju holesterola, saj so tioli bistvene sestavine nekaterih encimov, ki sodelujejo pri tvorbi holesterola.

Česen ščiti pred rakom
Uživanje česna kaže, da ščiti pred rakom želodca, črevesja, slepiča in danke, poročajo znanstveniki. Dr. Lenore Arab je s sodelavci na univerzi North Carolina v Chapel Hillu analizirala 18 študij, ki so proučevale uživalce česna. Povprečen odmerek največjih jedcev surovega ali kuhanega česna je bil 18.3 g na teden (nekako šest strokov). Na podlagi šestih študij odkritje nakazuje, da redno uživanje surovega ali kuhanega česna zmanjšuje tveganje za razvoj raka črevesja in danke od 10% do skoraj 50%,” piše v poročilu. Naslednje štiri študije nakazujejo, da se tveganje za razvoj raka želodca zmanjša za polovico pri tistih, ki použijejo česna največ.

To je zelo uporabna novica, še posebej v luči nedavne študije objavljene v reviji Lancet, ki ni potrdila nikakršnega vpliva uživanja vlaknin pri preprečevanju raka črevesja in danke. Pripomniti velja tudi, da zaužiti česen ni bil v obliki prehranskega dopolnila, ampak gre za česen v strokih. Pa še to, za doseganje takšnih učinkov niso potrebne velike količine, zadostuje že strok na dan. Vendar pa ima, kot je znano, česen še vrsto drugih učinkov. Če je le možno, uživajte ekološko pridelan česen, ali pa ga pridelajte sami.