Strategije preprečevanja in zdravljenja prehlada in gripe

Strategije preprečevanja in zdravljenja prehlada in gripe ne vključujejo le uživanje določenih zdravilnih rastlin za krepitev odpornosti ampak tudi življenjski slog in nekatere druge zaščitne ukrepe.

Ostanite zdravi to zimo s temi preverjenimi strategijami preprečevanja prehladov in gripe, ter nekaterimi običajnimi naravnimi pomagali ob prehladu in gripi.

Vsem preveč dobro znano razbolelo grlo, nadležno zaprt nos, ter nezmožnost, ki jo spremljajo bolečine in utrujenost. Vsi prepoznamo znake, ki nam kažejo, da se nas loteva prehlad ali gripa, ki nam bodo – čeprav za vsega par dni – otežili naše vsakodnevno življenje. Če je vaša prva misel ob začetnih simptomih prehlada ali gripe jemanje temu namenjenih farmacevtskih pripravkov in zdravil, razmislite o naslednjem: po svetu porabimo vsako leto za premagovanje teh tegob na milijarde evrov, in vendar gre večina teh sredstev za blaženje simptomov in zelo malo za spodbujanje zdravljenja.

Z naslednjimi preventivnimi ukrepi in običajnimi naravnimi sredstvi proti prehladu in gripi lahko prihranite denar, prevzamete odgovornost za svoje zdravje in skrajšate čas ubadanja s simptomi prehlada in gripe to zimo.

Strategije preprečevanja in zdravljenja prehlada in gripe

Prehlad in gripa se prenašata prvenstveno s kapljicami, ki jih sprošča v zrak nekdo, ki je že obolel ter kiha, kašlja in govori, ali prek površin, ki se jih dotikamo (torej tistih, ki se jih je dotaknil nekdo, ki je obolel). Najučinkovitejši način zmanjševanja možnosti, da zbolite je, da rahlo prilagodite svoje navade.

Kašljajte in kihajte v svoj rokav. Namesto, da ob kašljanju in kihanju prekrijete usta z roko, zakašljajte ali kihnite v svoj rokav, ki enako dobro ujame viruse. Z vašim rokavom obstaja veliko manjša verjetnost, da se ga boste dotikali z roko ali prišli z njim v stik z ljudmi ali predmeti.

Pogosto si umivajte roke. Pogosteje kot si umivate roke, manjše je tveganje, da zbolite. Ne pozabite: prehlade in gripo povzročajo virusi — ne bakterije — zatorej zanašanje na antibakterijska mila ni učinkovito. Študije so pokazale, da umivanje rok z antibakterijskim milom nič bolje ne varuje pred nalezljivimi obolenji od navadnega mila in vode. Še več, na voljo je gora dokazov, da triklosan — glavna aktivna sestavina mnogih antibakterijskih mil — celo spodbuja razmnoževanje odpornih bakterij.

Dlani stran od obraza. Študija opravljena leta 2008 na kalifornijski univerzi v Berkeleyu je razkrila, da se običajni človek v povprečju 16-krat na uro dotakne obraza. Če se vzdržite dotikanja oči, nosu in ustnic, boste drastično zmanjšali verjetnost, da virusi prodrejo v vaše telo.

Izogibajte se dotikanja površin, ki so se jih dotaknili drugi. Vrata odpirajte s komolcem, da ne primete kljuke, izogibajte se prijemanju vodovodnih pip, gumbov dvigal, itd. in sicer najlažje tako, da uporabljate tanke rokavice ali vsaj papirnate robčke.

Razmislite o bakrenih nadomestkih. Baker in bakrove zlitine (medenina, bron) imajo inherentno antimikrobno delovanje, zaradi česar lahko preprečujejo širjenje okužb. Študija, ki so jo leta 2009 izvedli v angleški bolnišnici Selly Oak, je razkrila, da so pogosto dotikani predmeti v bolnišnici, ki so bili narejeni iz bakra — vključno z vratnimi kljukami, odrivnimi površinami nihajočih vrat in straniščnimi školjkami — širili do 95 odstotkov manj mikroorganizmov kot isti predmeti izdelani iz običajnih materialov, kot je denimo nerjaveče jeklo. Številne kasnejše študije bakrovih antivirusnih značilnosti so potrdile, da so lahko bakrene površine učinkovit ukrep proti širjenju prehladov in gripe — in celo superbakterij, kakršna je denimo MRSA — in bi veljalo ta preventivni ukrep na široko izvajati. Tudi doma.

Redno se ukvarjajte s telesno vadbo. Medtem ko vas hladnejše vreme morda vabi, da ležete in se zavijete v toplo odejo, pa vam gibanje prinaša okrepitev delovanja vašega imunskega sistema. V studiji, ki so jo leta 2006 izvedli raziskovalci na univerzi Washington, so 115 ženskam naložili petkrat tedensko izvajanje 45-minutne vadbe z raztezanjem ali 45 minut zmerne telesne vadbe. Po 12 mesecih so pri skupini na zmerni telesni vadbi beležili občutno manj prehladov kot pri skupini, ki se je zgolj raztezala. In vendar ni potrebno tako radikalno namenjati časa redni telesni vadbi. Že vsakodnevna opravila, kot je denimo grabljenje listja ali kidanje snega, lahko štejemo med dejavnosti zmerne intenzitete.

 

Save

Save