19 načinov preprečevanja in zdravljenja prehlada in gripe
19 načinov preprečevanja in zdravljenja prehlada in gripe, da ostanete zdravi to zimo in si, če vendarle obolimo lahko pomagamo z nekaterimi običajnimi naravnimi pomagali.
Vsem preveč dobro znano razbolelo grlo, nadležno zaprt nos, ter nezmožnost, ki jo spremljajo bolečine in utrujenost.
Vsi prepoznamo znake, ki nam kažejo, da se nas loteva prehlad ali gripa, ki nam bodo – čeprav za vsega par dni – otežili naše vsakodnevno življenje. Če je vaša prva misel ob začetnih simptomih prehlada ali gripe, jemanje temu namenjenih farmacevtskih pripravkov in zdravil, razmislite o naslednjem: po svetu porabimo vsako leto za premagovanje teh tegob na milijarde evrov, in vendar gre večina teh sredstev za blaženje simptomov in zelo malo za spodbujanje zdravljenja.
Z naslednjimi preventivnimi ukrepi in običajnimi naravnimi sredstvi proti prehladu in gripi lahko prihranite denar, prevzamete odgovornost za svoje zdravje in skrajšate čas ubadanja s simptomi prehlada in gripe to zimo.
19 načinov preprečevanja in zdravljenja prehlada in gripe
Prehlad in gripa se prenašata prvenstveno s kapljicami, ki jih sprošča v zrak nekdo, ki je že obolel ter kiha, kašlja in govori, ali prek površin, ki se jih dotikamo (torej tistih, ki se jih je dotaknil nekdo, ki je obolel). Najučinkovitejši način zmanjševanja možnosti, da zbolite je, da rahlo prilagodite svoje navade.
Kašljajte in kihajte v svoj rokav. Namesto, da ob kašljanju in kihanju prekrijete usta z roko, zakašljajte ali kihnite v svoj rokav, ki enako dobro ujame viruse. Z vašim rokavom obstaja veliko manjša verjetnost, da se ga boste dotikali z roko ali prišli z njim v stik z ljudmi ali predmeti.
Pogosto si umivajte roke. Pogosteje kot si umivate roke, manjše je tveganje, da zbolite. Ne pozabite: prehlade in gripo povzročajo virusi — ne bakterije — zatorej zanašanje na antibakterijska mila ni učinkovito. Študije so pokazale, da umivanje rok z antibakterijskim milom nič bolje ne varuje pred nalezljivimi obolenji od navadnega mila in vode. Še več, na voljo je gora dokazov, da triklosan — glavna aktivna sestavina mnogih antibakterijskih mil — celo spodbuja razmnoževanje odpornih bakterij.
Dlani stran od obraza. Študija opravljena leta 2008 na kalifornijski univerzi v Berkeleyu je razkrila, da se običajni človek v povprečju 16-krat na uro dotakne obraza. Če se vzdržite dotikanja oči, nosu in ustnic, boste drastično zmanjšali verjetnost, da virusi prodrejo v vaše telo.
Izogibajte se dotikanja površin, ki so se jih dotaknili drugi. Vrata odpirajte s komolcem, da ne primete kljuke, izogibajte se prijemanju vodovodnih pip, gumbov dvigal, itd. in sicer najlažje tako, da uporabljate tanke rokavice ali vsaj papirnate robčke.
Razmislite o bakrenih nadomestkih. Baker in bakrove zlitine (medenina, bron) imajo inherentno antimikrobno delovanje, zaradi česar lahko preprečujejo širjenje okužb. Študija, ki so jo leta 2009 izvedli v angleški bolnišnici Selly Oak, je razkrila, da so pogosto dotikani predmeti v bolnišnici, ki so bili narejeni iz bakra — vključno z vratnimi kljukami, odrivnimi površinami nihajočih vrat in straniščnimi školjkami — širili do 95 odstotkov manj mikroorganizmov, kot isti predmeti izdelani iz običajnih materialov, kot je denimo nerjaveče jeklo. Številne kasnejše študije bakrovih antivirusnih značilnosti kažejo, da so lahko bakrene površine učinkovit ukrep proti širjenju prehladov in gripe — in celo superbakterij, kakršna je denimo MRSA — in bi veljalo ta preventivni ukrep na široko izvajati.
Redno se ukvarjajte s telesno vadbo. Medtem ko vas hladnejše vreme morda vabi, da ležete in se zavijete v toplo odejo, pa vam gibanje prinaša okrepitev delovanja vašega imunskega sistema. V študiji, ki so jo leta 2006 izvedli raziskovalci na univerzi Washington, so 115 ženskam naložili petkrat tedensko izvajanje 45-minutne vadbe z raztezanjem ali 45 minut zmerne telesne vadbe. Po 12 mesecih so pri skupini na zmerni telesni vadbi beležili občutno manj prehladov kot pri skupini, ki se je zgolj raztezala. In vendar ni potrebno tako radikalno namenjati časa redni telesni vadbi. Že vsakodnevna opravila, kot je denimo grabljenje listja ali kidanje snega, lahko štejemo med dejavnosti zmerne intenzitete.
Zdravilne rastline, ki preprečujejo prehlad in gripo
Znanstveni izsledki priporočajo uporabo naslednjih rastlin za obrambo pred prehladin in gripo.
Česen (Allium sativum). Česnova dolga in pomembna zgodovina uporabe v zdravilne namene mu je prinesla odlične ocene pri njegovem antivirusnem delovanju, kar je še posebej pomembno pri obrambi pred prehladom in gripo ter pri odpiranju sinusov. Stisnjeni ali narezani česnovi stroki tvorijo žveplovo spojino, znano kot allicin, ki ima protivirusne, antibakterijske in protiglivične sposobnosti, in je tista, ki zagotavlja česnu tako vsestranske zdravilne učinke. Allicin pa je prisoten zgolj v surovem oz. presnem česnu, zatorej uporabljajte le pripravke iz svežega, neobdelanega česna ali pa redno dodajajte česen v jedi ob koncu kuhanja, da resnično izkoristite vse njegove zdravilne učinke.
Ginseng (Panax ginseng, P. quinquefolius). V študiji leta 2005 so kanadski raziskovalci 279 odraslim dajali vsak dan ali placebo ali pa 400 miligramov ginsenga. Po končani študiji so pri skupini na ginsengu skupno našteli občutno manj prehladov. Raziskovalci z univerze Connecticut so študijo ponovili in prišli do enakih rezultatov in označili ginseng za “varno, naravno sredstvo za preprečevanje akutnih respiratornih obolenj.” V svoji knjigi Zelena lekarna dr. James A. Duke priporoča dnevni odmerek čaja iz 1 zvrhane čajne žličke ginsenga v skodelici vrele vode.
Eleuthero (Eleutherococcus senticosus). Znana tudi kot “sibirski ginseng,” ta zel ni v nikakršnem sorodu z ginsengom, čeprav učinkuje podobno, vključno s krepitvijo imunskega odziva in protivirusnim delovanjem. Priporoča se dnevni odmerek čaja iz 1 zvrhane čajne žličke eleutherove korenine v skodelici vrele vode.
Gobe. Gobe maitake (Grifola frondosa), reishi (Ganoderma lucidum) in shiitake (Lentinula edodes) spodbujajo imunski sistem k obrambi pred številnimi virusi. Gob maitake ni lahko najti svežih, zato pa so na voljo sušene. Gobe reishi so precej neokusne in se jih ne uporablja v prehranske namene, sej jih pa uživa v kapsulah. Z gobami shiitake je povsem drugačna zgodba, saj so zelo okusne in jih lahko kupimo sveže skoraj v vsaki bolje založeni trgovini.
Astragalus (Astragalus membranaceus). Ta rastlina, ki deluje protivirusno in krepi imunski sistem, predstavlja eno glavnih zelišč tradicionalne kitajske medicine že tisočletja V knjigi Zeliščni antibiotiki avtor Stephen Harrod Buhner priporoča popiti dnevno en čajnik čaja, ki vsebuje 60 do 80 g korenine astragalusa. Ali pa, ravno tako po Buhnerju, iz korenine astragalusa in česna pripravite jušno osnovo za krepitev imunskega sistema.
Naravna zdravila proti prehladu in gripi
Če vas preventivni ukrepi ne bodo obvarovali – in v določenih primerih se bo to zagotovo zgodilo – preskusite ta naravna sredstva za ublažitev simptomov prehlada ali gripe in skrajšate bolezen.
Kurja juhica. V laboratorijski študiji, ki so jo izvedli raziskovalci univerze Nebraska leta 2000, so potrdili, da to stoletja znano zdravilo raesnično omili simptome okužb zgornjih predelov dihalnega aparata. Natančneje, kurja juhica umirja vnetje celic grla, ki povzroča simptome prehlada. Raziskovalcem ni uspelo identificirati točno določene sestavine, ki omogoča to umirjanje simptomov, zato so postavili hipotezo, da kombinacija različnih sestavin kurje juhe deluje v sinergiji, kar povzroči ta zdravilni učinek. Recept za v študiji preverjano kurjo juho je vseboval kurjo jušno osnovo, čebulo, sladki krompir, pastinak, repo, korenje, stebelno zeleno, peteršilj, ter sol in poper. Marsikatera vrsta zelenjave, še posebej čebula, ima protivnetne sposobnosti.
Ginseng. Poleg pomena, ki ga ima ginseng pri preprečevanju prehlada in gripe, izkazuje ginseng tudi sposobnost omilitve jakosti simptomov prehlada in gripe kar za polovico, so ugotovili že prej omenjeni raziskovalci univerze Connecticut.
Ingver (Zingiber officinale). Znotraj te grčave, pikantne korenike se skriva skoraj ducat antivirusnih spojin. Torej, ingver vsebuje kemikalije znane kot sesquiterpeni, ki so prav posebej učinkoviti proti rinovirusom, ki predstavljajo glavni vzrok navadnega prehlada. Dr. Duke priporoča čaj iz poparka 2 jedilnih žlic svežega, nastrganega ingverja.
Zeliščarica Rosemary Gladstar meša ingver z še enim stoletja čislanim zdravilom — medom. Recept je sledeč. 4 do 6 jedilnih žlic sveže naribanega ingverja stresite v hladno vodo in zavrite. Odstavite z ognja in pustite v zaprti posodi 10 do 15 minut. Čaj precedite, vmešajte sveže stisnjen sok 1 do 2 limon in osladite z medom po okusu.
Brinove jagode (Juniperus spp). Brinove jagode vsebujejo močno protivirusno spojino deoksipodofilotoksin. Za okužbe zgornjih dihalnih poti Buhner priporoča uporabo eteričnega olja brinovih jagod. V trideset mililitersko stekleničko s kapalko dodajte destilirani vodi 8 do 10 kapljic eteričnega olja brinovih jagod. Nosno votlino spirajte štiri do šestkrat dnevno. Pred vsako uporabo stekleničko dobro pretresite.
Vroče pijače in med. Vsaka vroča pijača pomaga omiliti razboleno grlo, umirjati kašelj in blažiti vse s prehladom in gripo povezane neprijetnosti. Med prekrije sluznico grla in zmanjša draženje, medtem ko njegove antioksidantne in antimikrobne učinkovine premagujejo virusno okužbo. Preskusite Buhnerjev čaj za prehlad in gripo: vroči vodi dodajte 2 jedilne žlice ingverjevega soka, sok 1/4 limete, ščep kajenskega popra in 1 jedilno žlico medu.
Navadna črna meta (Marrubium vulgare), gostostebelni sladki koren (Glycyrrhiza glabra) in goli brest (Ulmus glabra). Vsaka od teh treh zagotavlja odlično pomoč pri razbolelem grlu. Poskusite s čajem iz sladkega korena in golega bresta, iz navadne črne mete pa si pripravite bombone proti kašlju.
Bomboni proti kašlju – recept za pripravo: za izdelavo tradicionalnih bombonov proti kašlju najprej 10 minut vrite četrt skodelice listov navadne črne mete v dveh skodelicah vode. Čaj nato precedite in liste zavrzite. Dodajte dvakrat več medu, kot je količina čaja in temeljito premešajte, da se med raztopi. Nato v ponvi zmešajte 2 skodelici sladkorja z 1/8 čajne žličke vinskega kamna, čemur nato primešajte čajno raztopino z medom. Na srednjem ognju kuhljajte, dokler se sladkor povsem ne raztopi. Zmanjšajte ogenj in kuhajte naprej, vse dokler kapljica mešanice, ki jo spustite v hladno vodo ne napravi trde kroglice. Ko dosežete to stopnjo, mešanico prelijte v namaščen pekač in jo preden se strdi narežite na manjše kvadratke. Končno, bombone povaljajte v sladkorni sipi in nato v kristalnem sladkorju ter shranite v zaprti posodi.
