Prebavni in proteolitski encimi in njihov pomen

Prebavni in proteolitski encimi in njihov pomen večini ljudi tega sveta niso poznani. Tako očitno mislijo, da osnovno človekovo preživetje temelji na vsega peščici osnovnih fizioloških potreb, ki morajo biti zadovoljene, in te so: kisik, voda, hrana, zavetje in spanje. In vendar mnogi preživijo svoje celotno življenje, ne da bi enkrat pomislili na še eno fiziološko potrebo: encime.

Ti so odgovorni za razgradnjo hrane, ki jo zaužijemo, da pridobi naše telo potrebna hranila za izgradnjo novih kosti, mišic, živcev in vseh ostalih celic. A to ni vse, encimi so poleg prebave potrebni še za druge stvari.

Encimi so potrebni za vsako biokemično reakcijo v vsaki izmed 100 trilijonov celic v našem telesu. Biološki katalizatorji, encimi pospešujejo in uravnavajo procese po celem telesu, da lahko ta deluje v dovolj hitrem ritmu, da nas ohranja pri življenju. Na primer, en encim – ogljikova anhidraza – pomaga pretvarjati prek 36 milijonov molekul ogljikovega dioksida na sekundo v obliko, ki se lahko varno transportira ven iz mišičnega tkiva.

Naše telo proizvede na trilijone encimskih molekul po naravni poti. A s staranjem se proizvodnja encimov zmanjšuje po stopnji 13 % na desetletje življenja po puberteti.

Posledica je, da trpi prebava. Energije je vse manj, bolezni, nelagodje in kronične bolečine pa postanejo nekaj običajnega.

Sčasoma se številčnost encimskih molekul, ki so potrebne za ohranjanje vseh ključnih življenjskih procesov v našem telesu, vsak trenutek našega življenja, zmanjša do nezadostnosti.

Encimi so spojine, ki omogočajo življenje, ključ do dobrega zdravja in vitalnosti. Brez encimov naše telo ne bi bilo sposobno izločiti hranil iz hrane, ki jo zaužijemo. So nekakšni fizični delavci, ki iz beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob gradijo naše telo.

– Dr. Edward Howell

Nikakršno pretiravanje ni, če rečemo, da smo brez encimov mrtvi

Tisočletja je večina ljudi, ki jim je uspelo doživeti pozno starost, in to starost brez cele vrste obolenj, ki nas pestijo danes … v dobršni meri zahvaljujoč encimom, ki so jih potrebovali, sprejemalo v telo s hrano, ki so jo uživali. Na žalost danes ni več tako. Večini zahodnjakov namreč encimov resno primanjkuje.

V tem prispevku bomo spoznali, kako ohraniti encimski potencial našega telesa, kako si zagotoviti več življenjsko pomembnih encimov s hrano in prehranskimi dopolnili, ter kako nam lahko pomagajo premagati tako vsakodnevne kot tudi težke zdravstvene preizkušnje.

Podaljšajte si življenje z okrepitvijo encimskega potenciala svojega telesa

Nekateri encimi se uporabijo pri prebavljanju, medtem ko drugi krožijo po telesu in izvajajo pomembne naloge, kot je tvorba hormonov, uravnavanje izločanja, uravnavanje vnetnih ravni, uravnavanje ravni pH, proizvodnja celične energije in uničevanje zunanjih napadalcev.

Vendar pa je treba vedeti, da je proizvodnja potrebnih encimov dokaj energijsko potratna. To je eden od razlogov, zakaj se po zaužitem obedu počutite utrujeni in zaspani, saj vaše telo prebavlja zaužito hrano.

Mnogi znanstveniki, vse od dr. Edwarda Howella, ki je začel proučevanje encimov pred več kot 80 leti, verjame, da ima naše telo omejen življenjski potencial proizvodnje encimov. Tako so odkrili, da je preprosto zmanjšanje vnosa kalorij pri miših – kar je zmanjšalo potrebo po proizvodnji encimov za prebavljanje – močno podaljšalo njihovo življenjsko dobo.

Zmanjšanje vnosa kalorij lahko ohrani vaš omejeni encimski potencial in vam posledično pomaga do daljšega življenja. A to lahko dosežemo tudi s povečanjem zaužitja encimov, zaradi česar jih lahko naše telo proizvede manj.

Glede na to, da so encimi nujni za življenje vsake rastline in živali, ne le človeka, jih lahko najdemo v praktično vseh vrstah hrane. In vendar jih večina hrane, ki jo zaužijemo, ne vsebuje iz enega preprostega razloga: toplotna obdelava in predelava izničita encimsko aktivnost, zaradi česar postanejo encimi v večini živil neuporabni.

To je kar dober razlog za vključitev več z encimi bogate, presne hrane v svoj jedilnik. Ko so aktivni encimi prisotni v vaši hrani, jo naš organizem lažje prebavi in izkoristi, ne da bi moral vse encime proizvesti sam.

A to še ni konec težav. Večina surovih živil, ki jih najdemo v trgovinah, so obrali veliko prej preden so dozorela, nato so jih transportirali do nekega skladišča, kjer so čakala dneve ali celo tedne, preden ste jih izbrali s prodajne police.

Ne le, da vam največja vsebnost encimov tako ni več na voljo, ampak je to tudi razlog, zakaj začno ‘sveži’ pridelki tako hitro gniti, ko jih prinesete domov. Encimi, ki so v živilih naravno prisotni, so že dejavno pričeli razgrajevati živilo, v katerem se nahajajo.

Medtem ko lahko encimi v surovih živilih pomagajo pri prebavi in ohranijo manjši del vašega življenjskega encimskega potenciala, pa so mnoga resnično osupljiva izboljšanja zdravstvenega stanja možna edino z encimskimi prehranskimi dopolnili.

Z zagotavljanjem potrebnih encimov s prehrano in prehranskimi dopolnili, svojemu telesu prihranite nalogo proizvajanja lastnih encimov. Kar po mnenju mnogih raziskovalcev, lahko podaljša vaše življenje, enako kot so potrdili pri miših.

Dve vrsti encimske terapije

Ko pride do uporabe encimov za izboljšanje zdravstvenega stanja, poznamo dva različna načina dopolnjevanja.

Eden izboljša našo prebavo in prihrano našemu telesu večino napora proizvodnje encimov. Drug pa obogati zalogo pomembne kategorije encimov, katere običajno pomanjkanje je kasneje v življenju povezano s številnimi obolenji in neštetimi zdravstvenimi težavami.

In obe vrsti sta ključni za optimalno zdravje.

Terapija s prebavnimi encimi

Praktično vsi encimi, ki jih naše telo potrebuje za prebavljanje, proizvaja telo samo. Od trenutka, ko pride hrana v usta, se odvija proces prebave.

Encimi v slini začno razgrajevati zaužito hrano, medtem ko jo žvečite. Še več encimov v vašem želodcu nadaljuje ta proces. Ko vaš obrok preide v tanko črevo, ga tam pričaka še več encimov, ki nastajajo tam ali jih tja pošilja trebušna slinavka. Ti razgrajujejo hrano na molekule, ki lahko prestopijo v krvotok in se uporabijo povsod po telesu.

Čeprav obstaja na tisoče posameznih vrst encimov, lahko vsakega uvrstimo v eno od treh vrst prebavnih vrst. Vsak od njih razgrajuje drugačno vrsto hrane v enostavnejšo obliko, ki jo lahko naše tanko črevesje absorbira in spusti v notranjost telesa.

1. Proteaze – razgrajujejo beljakovine v aminokisline

2. Lipaze – razgrajujejo lipide (maščobe) v maščobne kisline in glicerol (alkoholni sladkor)

3. Karbohidraze – razgrajujejo ogljikove hidrate na enostavnejše sladkorje

Poslušajte svojo mamo. Žvečenje hrane je ključen del prehranjevanja in procesa prebave. Poleg razgrajevanja hrane na manjše, lažje prebavljive enote, daje žvečenje čas, da tri vrste v slini prisotnega encima amilaze začnejo razgrajevati hrano. Ti trije encimi amilaze so karbohidraze, kar pomeni, da razgrajujejo ogljikove hidrate, ki ste jih zaužili.

Prebavljanje ogljikovih hidratov se nadaljuje v zgornjem delu vašega želodca, medtem ko se začno beljakovine razgrajevati v spodnjem delu želodca, kjer se srečajo z želodčno kislino in proteaznimi encimi. Ko nato hrana potuje naprej v tanko črevo, se izločijo dodatni encimi, vključno z lipazami, ki zaključijo prebavljanje vaše zaužite hrane.

Ko uživamo kuhano ali predelano hrano, mora vse encime, ki so potrebni za prebavljanje, proizvesti naše telo. Ko pa uživamo surovo, presno hrano, aktivni encimi – ravno tisti, ki povzročijo, da hrana, ki smo jo kupili, začne gniti, torej da se prebavlja sama po sebi – omogočijo proces prebavljanja, tako da našemu telesu ni treba opraviti vsega dela.

Terapija s prebavnimi encimi preprosto pomeni jemanje encimskega dopolnila z različnimi proteazami, lipazami in karbohidrazami pred vsakim obrokom. To prevzame večji del prebavnega bremena našega telesa in obenem zagotovi, da smo deležni vseh potrebnih encimov za popolno prebavljanje in zagotovitev energetskega potenciala iz zaužite hrane.

Z jemanjem dopolnilnih prebavnih encimov širokega spektra, ki zajemajo proteaze, lipaze in karbohidraze, pred vsakim obrokom hrane, lahko kmalu pričakujemo več koristi, in sicer:

• Manj zgage in slabe prebave

• Manj vetrov in napihnjenosti

• Zmanjšanje nagnjenosti k alergijam

• Odpravo čira na želodcu

• Izboljšanje prebavljanja mlečnih izelkov

• Zvišanje energetskih ravni

Seveda je pravilna izbira živil enako pomembna kot encimsko dopolnjevanje. Encimi namreč ne morejo zagotoviti hranil, ki se v zaužiti hrani ne nahajajo.

Če ste kronično utrujeni in pogosto izčrpani, poskušajte še bolj zmanjšati prebavno obremenitev z občasnim postom, zmanjšanjem vnosa kalorij, uživanjem več presnih živil in jemanjem prebavnih encimov.

Preprosto vzemite prebavne encime pred vsakim obrokom in sistemske proteolitske encime med obroki in nenadoma si boste odprli vrata do manj bolečin, boljšega zdravja in daljšega življenja.

Terapija s sistemskimi encimi

Vse tri kategorije encimov so pomembne za prebavljanje in druge telesne procese. In vendar igrajo proteaze, znane tudi kot proteolitski encimi, najpomembnejšo vlogo kot presnovni encimi pri vašem splošnem zdravju.

Ravno pomanjkanje proteolitskih encimov v našem telesu je glavno gonilo nastanka vnetnih procesov, kroničnih bolečin in obolevanja, ki nas prizadane, ko se staramo.

To je zato, ker proteaze izvajajo številne dodatne vitalne naloge, ko se absorbirajo skozi črevesno steno tankega črevesja in začno krožiti po telesu kot sistemski, proteolitični ali presnovni encimi.  Encimi so sicer enaki, le njihove naloge so odvisne od tega, kje v telesu se nahajajo.

Ključ uporabe proteolitičnih encimov v okviru terapije s sistemskimi encimi je, da jih vzamemo pol do ene ure pred obrokom hrane ali uro ali dve po obroku hrane. V nasprotnem primeru bodo razgrajevali beljakovine v našem prebavnem traktu in se bodo izločili iz telesa ob veliki potrebi.

Z jemanjem prebavnih encimov ob obrokih (za pomoč učinkovitejšemu prebavljanju) in jemanjem proteolitičnih encimov, takrat ko je želodec prazen, bodo slednji zlahka prodrli skozi črevesno steno v naš krvni obtok.

Ko enkrat proteolitični encimi preidejo skozi črevesno steno v naš krvni obtok, potujejo po našem telesu, da:

• omilijo sistemska vnetja po celem telesu,

• izboljšajo krvni pretok in znižajo krvni tlak,

• izboljšajo celjenje ran,

• zmanjšajo prekomerno brazgotinjenje,

• raztapljajo krvne strdke in čistijo plak iz krvnih žil,

• izboljšajo odzivnost imunskega sistema,

• čistijo krvni in limfni sistem organskih odpadkov,

• zmanjšujejo dovzetnost za alergije,

• skrajšujejo čas regeneracije po telesnih naporih in poškodbah.

Save