Z vitaminom B17, laetrilom, nad raka
Z vitaminom B17, laetrilom, nad raka. Laetril, poznan tudi kot amigdalin ali vitamin B17, najdemo v skoraj 1200 vrstah sadja in zelenjave, vključno z marelicami, breskvami, jabolčnimi pečkami, lečo, oreški akažu, rjavim rižem, prosom in kalčki alfalfa. Komercialni pripravki vsebujejo laetril pridobljen iz semen marelic, breskev in grenkih mandljev. Ravno zato je njegova aktivna sestavina — amigdalin — poimenovana po grški besedi za mandlje: amygdale.
“Uporaba laetrila v medicinske namene datira v čas velikega razvoja zeliščne medicine na Kitajskem, natančneje velikega razsvetljenskega cesarja Shen Nunga (1. in 2. st. n. št.), ki je uvrstil izvlečke mareličnih pečk med zdravila proti tumorjem. Starodavni egipčanski, grški, rimski in arabski zdravniki so dobro poznali biološke sposobnosti vode grenkih mandljev … Plinij starejši, Marcellus Empiricus in Avicenna so vsi uporabljali pripravke z vsebnostjo laetrila za zdravljenje tumorjev. Enako velja za srednjeveško farmakopejo.” (1).
Poudariti velja prisotnost laetrila kot preventive in terapije za raka vse do današnjih dni, še posebej ob upoštevanju naporov za njegovo razvrednotenje, ki jih vlaga industrija raka. To zmedo bomo razkrili v dveh delih tega poročila.
Laetrile, kadar ga pišemo z veliko začetnico “L”, se nanaša na koncentrirani izvleček amigdalina, ki ga pridobivajo iz mareličnih pečk, po postopku, ki ga je v poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja razvil dr. Ernst Krebs Jr., pionir sodobne rabe laetrila v terapiji raka in ga tudi poimenoval. Vse od takrat razvijajo še druge komercialne oblike amigdalina – skupaj znane pod imenom laetril, z malo začetnico “l”. Različne oblike amigdalina vse izhajajo iz rastlinskih virov in vsebujejo naravne spojine, ki sproščajo vodikov cianid, ko so za to vzpostavljeni določeni pogoji.
Da bi telo lahko predelalo laetrile in sprostilo cianid, potrebuje encim imenovan beta-glukosidaza. študije so pokazale, da rakave celice vsebujejo veliko več tega encima od zdravih celic, kar omogoča večje izločanje cianida v tumorjih.
V tem procesu pa je pomemben še nek drug encim, in sicer rodanaza. Normalne zdrave celice vsebujejo rodanazo, ki jih ščiti pred aktiviranim cianidom. Rakavim celicam tega encima primanjkuje, zaradi česar so nezaščitene pred tem strupom. Uničevanje tumorja se začne v trenutku, ko se sprosti cianid znotraj maligne celice, kar pomeni, da je terapija z laetrilom selektivno uničujoča za rakave celice, medtem ko je povsem netoksična za zdrave, normalne celice.
Benzaldehid – znan analgetik – se ravno tako sprošča ob razpadu laetrila in mu lahko pripišemo analgetske učinke, o katerih poročajo uporabniki. Nekateri znanstveniki menijo, da ima ta spojina tudi protirakave učinke.(1).
številne študije primerov kažejo, da je leatril ne-toksičen in učinkovit pri nadzorovanju raka; vendar pa ga njegovi zagovorniki ne označujejo kot samostojno zdravilo. Laetril naj bi bil le sestavni del obsežnega holističnega protokola, ki vključuje encime, prehransko terapijo z malo ali nič živalskih beljakovin in detoksifikacijo organizma.
Doziranje
Zgodnji odmerki, ki so jih uporabljali pri raziskavah, so bili zelo neodločni in tipajoči, pogosto tako nizki kot denimo 50 do 100 miligramov na odmerek. Do leta 1974 pa se je standardni dnevni intravenozni odmerek že dvignil na 6 do 9 gramov. Izboljšanje se je na splošno pokazalo pri akumulaciji 50 do 70 gramih v obdobju sedem do deset dni.
Bolniki so za zagotovitev zdravljenja morali potovati v Mehiko ali Nemčijo, saj je FDA leta 1971 prepovedala prodajo in uporabo laetrila. Tako so se mnogi bolniki za alternativno zdravljenje raka, ki je vključevalo devet gramov intravenskega laetrila osemnajst dni zaporedoma zatekli v mehiško bolnišnico Oasis of Hope v Tijuani. Nadaljevalno domače zdravljenje je zajemalo vsakodnevne oralne odmerke laetrila po dva grama in injekcije treh gramov laetrila v mišico trikrat tedensko. Izvajanje tega protokola je zahtevalo od Američanov potovanje v Mehiko na vsakih šest mesecev, saj je ameriška carina dovoljevala posamezniku vnos v državo le šest-mesečno zalogo zdravila in še to le na podlagi zdravniškega potrdila.
Ta predpisani režim zdravljenja je postal sčasoma za večino bolnikov vse bolj moteč in na koncu tudi absolutno predrag, vendar je predstavljal pomembno komponento učinkovitega holističnega protokola, ki je na koncu omogočil postopen razkroj raka. Učinke leatrila so si kasneje ozdravljeni zagotavljali z uživanjem velikih količin svežega sadja, semen in kaljenih semen. Pomemben je podatek, da kuhanje ne uničuje amigdalina.
Naravni viri laetrila
Poleg uživanja polnovrednih živil, si lahko zagotovimo laetril tudi z oralnimi prehranskimi dopolnili, ki jih najdemo brez težav na medmrežju. Ta dopolnila vključujejo tudi priporočene odmerke. Marelično seme je dostopno v večini bolje založenih trgovin z zdravo hrano, čeprav je res, da je kar težko uživati ta grenka semena. Za lažje uživanje jih lahko zmeljemo in dodajamo drugi hrani kot začimbo, ali pa se odločimo za olje iz mareličnih semen, s katerim zabelimo solate in kakšne druge jedi.
