Vitamin D dobesedno iztrga dojenčke iz krempljev gotove smrti. Primer, ob začetku obiska na urgenci je 16-mesečnemu malčku kazalo slabo. Zastalo mu je srce. Ker mu je srce prenehalo biti (asistola), je zdravniška ekipa švicarske bolnišnice izvedla napredne postopke srčnega oživljanja in otrokovo srce je zopet začelo biti. Ko so prišli otrokovi izvidi krvi, je zdravnik takoj ugotovil, da je kalcija le tretjina zaželene vrednosti (njegov ionizirani kalcij je bil 0,42 namesto med 1,15 in 1,5) zato je zdravnik odredil intravenski kalcij.
Med dogajanjem je eden od članov ekipe opazil ukrivljenost otrokovih nog in otečenost zapestij, zato je v dodatne krvne preizkave vključil preverjanje statusa vitamina D. Otrokova raven vitamina D je bila 5.7, torej daleč od normalnih vrednosti med 30 in 100 ng/ml.
Ob podrobnejšem pregledu je zdravnik opazil frontalno anomalijo (ko je čelo izbočeno), rahitična ‘kurja prsa’ (zadebelitve vzdolž grodnice, kjer se rebra stikajo s hrustancem), hypotonio (mišično mlahavost) in odebeljena zapestja in gležnje. To so običajni znaki rahitikov s pomanjkanjem vitamina D.
Zdravnik je predpisal otroku 5.000 IU vitamina D dnevno za 3 mesece, kar je dvignilo ravni 25(OH)D na 65 ng/ml (člani ameriškega odbora za živila in prehrano pri ameriškem Inštitutu za medicino tega nikakor ne bodo veseli). Ta referat v nedavni izdaji revije Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism, vsebuje reprodukcije rentgenskih posnetkov otrokovih zapestij pred in po terapiji z vitaminom D. Slike pred izgledajo kot slike otrok, katerih starše obdolžijo zanemarjanja otrok, vendar so po treh mesecih jemanja vitamina D, slike zopet normalne.
Chehade et al. Acute Life-Threatening Presentation of Vitamin D Deficiency Rickets. J Clin Endo and Metab. July 27, 2011 Current Issue.
Potem ko je zdravniška ekipa otroka stabilizirala, je zdravnik pridobil od staršev podatke o prehrani otroka. Prvih 10 mesecev življenja otrok ni dobival ničesar drugega kot materino mleko, zadnje 4 mesece pa poleg tega še malo riževe vode. Njegova temna polt in pomanjkanje sonca v kombinaciji z materinim prepričanjem, da njeno mleko povsem zadosti vsem otrokovim potrebam, so ga obsodile na hud rahitis in tako nizek serumski kalcij, da mu je srce prenehalo biti.
Ko sem še prakticiral urgentno medicino v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sem srečal veliko podobnih primerov asistole in lahko rečem, da so le redki, ki so asistolo preživeli, ostali brez možganskih poškodb. A ne tudi ta otrok. On se je razvijal naprej, ko je bil enkrat deležen tistega, kar primanjkuje večini primerkov materinega mleka (95%) in to je vitamin D. Kot bo profesor Bruce Hollis kmalu dokazal svetu, to pomeni le, da 95% doječim mateam primanjkuje vitamina D. Le peščica doječih otrok ima toliko razgledane matere, da jemljejo 5.000 IU vitamina D dnevno. Te ženske imajo v svojem mleku toliko vitamina D, da to povsem onemogoči takšno nočno moro, kot je opisana zgoraj.
Ko bi vsaj nedavno sporočilo ameriškega odbora za živila in prehrano premoglo toliko poguma, da opozori vse ženske z vsebnostjo vitamina D pod 20 ng/ml (raven ki jo ameriški odbor za živila in prehrano obravnava kot ustrezno). Odbor pozna najboljše načine nadomeščanja tega primanjkljaja pri tistih 25% žensk s pomanjkanjem, vendar se je odločil za priporočila, za katera je že vnaprej jasno, da ga te ne bodo upoštevale. Naj jim Bog in duše izgubljenih otrok odpustijo.
dr. John J. Cannell, dr. med., Vitamin D Council, 28. julij 2011
Save