Vitamin C neupravičeno imenovan ‘najbolj patetični vitamin na svetu’

Vitamin C neupravičeno imenovan ‘najbolj patetični vitamin na svetu’. Večini človeštva ga primanjkuje, milijoni celo trpijo zaradi skorbuta. Le tisti, ki uživajo dopolnilni vitamin C, ga imajo ustrezno raven!18. julija 2007 se je svet prebudil ob novinarskih vesteh, da je vitamin C „Najbolj patetični vitamin na svetu”, ki da nima nikakršnega učinka niti na navaden prehlad. A nikar tega ne razkrijte živalim, ki neprekinjeno tvorijo vitamin C prek celega dneva in ne obolevajo za sezonskimi obolenji kot sta denimo prehlad in gripa.
 

Ljudje so izgubili svojo sposobnost tvorbe vitamina C več generacij nazaj, ko je mutacija gena povzročila prenehanje tvorbe jetrnega encima, ki je potreben za pretvorbo krvnega sladkorja v askorbat (vitamin C). Mogoče je eden od razlogov, zakaj so ljudje iz stare zaveze živeli tako dolgo ravno v tem, da še niso izgubili sposobnosti naravne tvorbe vitamina C. Vse od tistega trenutka, ko je človek prenehal z neprekinjeno tvorbo vitamina C, je človeštvo postalo povsem odvisno od prehranskih virov vitamina C.
 
Lovci in nabiralci so zaužili nekako 600 mg vitamina C dnevno. Sodobni človek ga zaužije borih 110 mg. Celotna telesna zaloga vitamina C pri odraslih znaša kakšnih 1500mg, vendar lahko ta zaloga zelo hitro skopni. Kajenje, izpostavljenost soncu, uporaba zdravil, celjenje ran, rast v otroštvu, nosečnost, alergije in virusne okužbe povečajo potrebo po vitaminu C, ki daleč presega prehranski vnos.
 
Dejavniki, ki izčrpavajo vitamin C
Kadilci denimo porabijo z vsako pokajeno cigareto 25 mg vitamina C, ki je shranjen v telesu. Vsaj tretjina starejših ljudi ne proizvaja dovolj želodčne kisline za ustrezno absorpcijo vitamina C iz hrane. Vsaka tretja ženska je anemična zaradi mesečne izgube železa ob menstruaciji in potrebuje več vitamina C za povečano absorbcijo železa iz hrane.
 
Priporočeni dnevni odmerki (RDA) za vitamin C ne upoštevajo nobenega od naštetih dejavnikov. Raziskovalci na Arizona State University so odkrili, da je vsak 16 prebivalec ZDA žrtev pomanjkanja vitamina C (in kaže biokemične znake skorbuta), poleg tega pa je še pri 30% vitamin C pod varno mejo, kar pomeni, da ne dosegajo pridpisane RDA za to hranilo. Pomanjkanje vitamina C zviša ravni histaminov v krvnem obtoku za kakšnih 40%. Histamin je denimo povišan tudi ob alergičnih sindromih.
 
Dopolnjevanje vitamina C
Vodotopne vitamine so odkrili v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Vse od takrat je tudi jasno, da se vitamin C hitro izloča iz telesa, zato ga je potrebno sproti dopolnjevati. Za primerjavo, prehrana morskega prašička, živalske vrste, ki ga druži enaka usoda kot homo sapiensa v tem, da ne tvori lastnega vitamina C, mora biti obogatena s človeškim ekvivalentom 800 mg vitamina C, sicer se razvije bolezen srca in ožilja in nastopi hitra smrt.
 
Izjavo nekega nutricionista, ki je zatrdil, da: „…najnovejše raziskave potrjujejo, da je vitamin C v bistvu odveč. Jeste lahko tudi kovance.” citirajo v medijih vse povprek. In vendar skorbut še vedno razsaja med dobro prehranjeno človeško populacijo, pri čemer večina ljudi kaže sub-optimalne ravni vitamina C.
 
Koliko vitamina C torej potrebujemo?
Koliko vitamina C je potrebno za optimalno zdravje? Farmakologa Steve Hickey in Hilary Roberts iz Velike Britanije priporočata zaužitje 500 mg v rednih razmakih 5 krat dnevno, kar naj bi zagotavljalo optimalne krvne ravni, ki so podobne tistim pri živalih. Da bi si zagotovili toliko vitamina C iz hrane, bi morali pojesti 40 pomaranč dnevno, zatorej so dopolnila z vitaminom C edina praktična možnost za nadomestitev te genetske pomanjkljivosti.
 
Vitamin C pri prehladih
Nedavna študija, v kateri so zmešali skupaj v velik analitični bazen 11.000 testirancev, ki so uživali dopolnila z vitaminom C, je pomankljiva, saj je praktično vsak od testirancev jemal občasne odmerke, nikoli več kot dva dnevno, zaradi česar so se ravni vitamina C zvišale le občasno. Vitamin C poveča število belih krvničk, ki se spopadajo z virusi prehlada. V prvih treh dneh po vdoru virusov prehlada, se ti razmnožujejo hitreje kot je imunski sistem sposoben proizvajati bele krvničke, zato imunski sistem nenehno zaostaja. To je razlog, zakaj so potrebni veliki ponavljajoči odmerki vitamina C za zadušitev virusnega vnetja, saj le-to zelo hitro izčrpava zalogo vitamina C v telesu.
 
Strahovi pred stranskimi učinki so pretirani
Strahovi pred stranskimi učinki visokih odmerkov vitamina C se niso nikoli uresničili. Napovedi, da bi preveč vitamina C iz prehranskih dopolnil povzročilo ledvične kamne, niso bile nikoli dokazane. Danes le redke tablete vitamina C proizvedene v ZDA zagotavljajo manj kot 500 mg le-tega. Evropske države neumno omejujejo količino vitamina C v prehranskih dopolnilih na 60 mg, s čemer zagotavljajo obolevnost svojih državljanov.
 
Primati (gorile, šimpanzi in orangutani), podobno kot ljudje, ne tvorijo lastnega vitamina C, vendar zaužijejo iz prehranskih virov med 2.000 in 5.000 mg vitamina C dnevno in ne trpe neprijetnih posledic. Genetski ustroj primatov je v 99% podoben človekovemu.
 
Laboratorijska raziskava na kulturah v epruveti je povzročila pravi preplah, saj je oznanila, da bi lahko več kot 200 mg vitamina C povzročilo mutacije genov, kar bi lahko vodilo v raka. Medtem ko je bil poskus deležen svetovne pozornosti, pa nam že objavljene študije na ljudeh razkrivajo, da odmerki tudi do 5.000 mg vitamina C dnevno ne povzročajo nikakršnih genetskih obnormalnosti.
 
Nobelov nagrajenec Linus Pauling je leta 1970 napisal knjigo „Vitamin C in navadni prehlad (Vitamin C And The CommonCold)”. Po izidu knjige se je uživanje vitamina C (v obliki dopolnil) zelo povečalo, medtem ko se je smrtnost zaradi srčnih bolezni dramatično zmanjšala. To dejstvo so natančno dokumentirali na Inštitutu Linusa Paulinga (The Linus Pauling Institute).
 
Običajni znaki in simptomi skorbuta
Znaki, da osebi primanjkuje vitamina C, vključujejo slabo celjenje ran, pokanje krvnih žilic v očesu in na zadnji strani rok, večjo občutljivost kože za nastanek ran ter črnih in modrih podpludb, nezmožnost ohranitve nosečnosti (spontani splav), ohlapnost perifernih arterij, kar onemogoči ali oslabi cirkulacijo v nogah ter bolečine ob hoji, sesedle koronarne arterije, možgansko kap, anevrizme (oslabele, izbočene arterije, ki lahko vsak trenutek počijo), utrujenost, krvaveče dlesni, povišan krvni sladkor, hemoroide, bolečine v sklepih (še posebej pri odraščajočih otrocih) in bledoličnost.
 
Raziskovalci na Arizona State University so odkrili, da je pomanjkanje vitamina C krivo za povečanje telesne teže. Vitamin C je poleg tega nujen za pretvorbo folne kisline (vitamin B9) v njen aktivni metabolit, folinsko kislino, s čemer pomaga preprečevati prirojene okvare. Folna kislina poleg tega znižuje vrednosti nezaželene krvne beljakovine imenovane homocistein, ki je tesno povezana s srčnimi boleznimi, staranjem možganov in drugimi težavami krvožilja, zatorej je vitamin C skupaj s folno kislino bistven pri ohranjanju ustreznih ravni homocisteina.