Konec vojne proti vitaminu C?
Konec vojne proti vitaminu C? Leta 1958 je dr. Linus Pauling objavil svojo knjigo No More War. Če bi dr. Pauling še živel, bi verjetno napisal nadaljevanje in ga naslovil Konec vojne proti vitaminu C. Priče smo namreč pravi renesansi prehranskega dopolnjevanja z vitaminom C. Dogodki se odvijajo tako hitro, da jim je že kar težko slediti.
To obnovljeno zanimanje, ki ga je zanetil sam dr. Linus Pauling leta 1970 z objavo svoje knjige Vitamin C in navaden prehlad, bi ga vsekakor razveselilo. Potrošnja vitamina C je kot poročajo poskočila za 300%, obenem pa beležijo dramatičen upad stopnje smrtnosti zaradi koronarne bolezni srca (ustanovam javnega zdravja se o tem ni zdelo vredno poročati). Dr. Pauling je nadaljeval s pisanjem o vitaminu C in v letih 1986 in 1993 izdal knjigi o povezanosti z rakom in dolgoživostjo.
V tistem obdobju, preden so začeli slaviti angioplastijo, statine in aspirinske terapije, je število letnih smrti zaradi koronarne bolezni srca na 100.000 američanov upadlo od skoraj 500 na vsega 250. [podatek National Institute of Health] Zagon jemanja tablet vitamina C je upadel leta 1992, ko so raziskovalci ameriškega National Institute of Health izvedli raziskavo na vsega 15 ljudeh in merili krvne ravni vitamina C po 12 urah po zaužitju in zmotno zaključili, da so odmerki nad 200 mg vitamina C brez vrednosti. Vladni raziskovalci so trdili, da se odvečni vitamin C izloči z urinom.
Vendar so aprila leta 2004 raziskovalci objavili novo študijo, ki pa ni bila deležna pozornosti javnosti. Ne le, da so raziskovalci ugotovili, da lahko intravenozni vitamin C doseže koncentracije v krvnem obtoku kar 140 krat višje kot pri oralnem vnosu in da ga je potrebno znova ovrednotiti kot možno terapijo za raka (spomnimo se, da je dr. Pauling uspešno uporabil intravenski vitamin C pri zdravljenju raka, vendar je njegovo delo diskreditirala klinika Mayo), ampak tudi to, da lahko tablete vitamina C dvignejo krvne ravni kar trikrat višje kot se je domnevalo do takrat. [Annals Internal Medicine 2004 Apr 6; 140 (7):533-7]
Visoki odmerki vitamina C niso nepotrebno razmetavanje. Iz neznanih razlogov to pomembno poročilo nikoli ni vzbudilo zanimanja osrednjih medijev, niti odgovornih na National Institutes of Health, ki še naprej zmotno zatrjujejo, da je več kot 200 mg vitamina C dnevno, razmetavanje denarja.
Nato je julija 2004 v strokovni reviji British Medical Journal izšlo pomembno poročilo, ki je razkrilo, da se krvne žile na zadnji steni očesa začno krčiti še preden se razvije visok krvni tlak. [British Medical Journal 2004 Jul 10; 329(7457):79] Vsak zdravnik lahko z oftalmoskopom neposredno pregleda te retinalne žile. Pacientom z zožanimi retinalnimi krvnimi žilami ne morejo predpisati medikamentoznega zdravljenja, saj njihov krvni tlak še ni zvišan.
Sodobna medicina je prišla do velikega odkritja, ki bi lahko preprečilo na milijone možganskih kapi in infarktov, vendar za kaj takega sploh ni poznala ustrezne terapije. Vendar pa je poročilo zbudilo pozornost dr. Sydneya J. Busha, specialista optometrije na Hull Contact Lens Clinic, iz East Yorkshira pri Londonu. Dr. Bush, častilec dr. Paulinga, je napisal dve pismi (23. julija in 26. novembra) uredništvu revijeBritish Medical Journal, v katerih je navajal svoje izkušnje z digitalnim fotografiranjem retinalnih krvnih žil pacientov, ki so bili na režimu vsakodnevnega jemanja vitamina C.
Dr. Bush nedvoumno dokazuje, da se lahko krčenje oz. oženje krvnih žil na zadnji strani očesa (in predvidoma povsod po telesu) odpravi s 3.000 do 10.000 mg vitamina C dnevno. Fotografije pred in potem, demonstrirajo obnovitvene učinke vitamina C. Na prvi fotografiji iz leta 2002 so prikazane zožene retinalne arterije, ki so postale skoraj nevidne. Drugi posnetek iz leta 2004 pa prikazuje, kako so se arterije razširile in se ponekod pojavile znova. Javnost bi morala od svojih okulistov začeti zahtevati takšne posnetke, da bi lahko vrednotili učinke dodatnega vitamina C v določenem obdobju.
Sledilo je novo presenečenje – pregled devetih že prej objavljenih študij je odkril, da vitamin C v odmerku prek 700 mg dnevno, kar je količina, ki jo lahko dosežemo le z jemanjem vitamina C v tabletah ali prahu, v 10-letnem obdobju znižuje stopnjo smrtnosti za kakšnih 25%, v primerjavi s povprečnim nizkim vnosom vitamina C pri Američanih.[American Journal of Clinical Nutrition, december 2004;80(6):1508-20]
Povprečen Američan si zagotovi s prehrano vsega 110 mg vitamina C dnevno. Stopnja smrtnosti več kot 100 milijonov Američanov, ki zaužijejo nizke odmerke vitamina C bi se še bolj znižala, če bi zaužili samo eno 1000 miligramsko tableto dnevno! Že ta informacija je takšne narave, da bi lahko povzročila svetovno pomanjkanje tablet vitamina C. A naša zgodba se s tem še ne konča.
Nekaj dni zatem je bilo objavljeno še eno osupljivo poročilo, tokrat s strani Inštituta Linusa Paulinga pri Oregon State University. Poročilo objavljeno leta 2001 v reviji Science Magazine je prestrašilo milijone ljudi glede visokih odmerkov vitamina C. V njem so trdili, da lahko visoki odmerki vitamina C poškodujejo DNA in celo povzročajo raka. Zdaj so znanstveniki z Inštituta Linusa Paulinga razkrili, da je to samo pol zgodbe.
Znanstveniki so potrdili izsledke omenjene študije objavljene v reviji Science, ki je razkrivala, da visoki odmerki vitamina C lahko tvorijo spojine, ki potencialno lahko poškodujejo DNA, vendar pa je razkrivala tudi, da se vitamin C veže na druge molekule, kar povzroči, da deluje razstrupljevalno in zaščitno do DNA.
Raziskovalci so poudarili, da tu ni šlo za laboratorijsko raziskavo v epruvetah, kot je bil to primer s študijo objavljeno leta 2001 v reviji Science. Njihov eksperiment je pokazal, kako človeško telo uporablja vitamin C. Ta študija je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Nadalje, izšla je še ena knjiga o vitaminu C, ki naj bi končala, kar je začel dr. Linus Pauling. Napisala sta jo farmakologa z univerze Manchester v Veliki Britaniji, dr. Steve Hickey in dr. Hilary Roberts. Naslov Neumni dovoljeni dnevni odmerki (Ridiculous Dietary Allowance) (dostopna na Lulu.com). Dr. Hickey in dr. Robertsova okdrito izzivata zdravstvene oblasti, naj najdejo napake v njuni knjigi in zahtevata takojšnje prevrednotenje priporočenih dnevnih odmerkov za vitamin C (kilavih 90 mg), ki jih predpisuje Food & Nutrition Board Nacionalne akademije znanosti.
Hickeyevo in Robertsino priporočilo se glasi, da naj bi vsak odrasli prebivalec obogatil svojo prehrano z 2.500 ali več mg vitamina C, z več posameznimi vnosi prek celega dneva. Hickey in Robertsova sta bila s svojo prejšnjo knjigo Askorbat: znanost o vitaminu C (Ascorbate:The Science of Vitamin C) na čelu pobude dvanajstih priznanih strokovnjakov za antioksidante, ki so na Food & Nutrition Board naslovili zahtevo po prevrednotenju priporočenih dnevnih odmerkov za vitamin C. Zaenkrat se Food &Nutrition Board še ni odzval.
Za spoznavanje vitamina C in kako ta preprečuje nastanek določene vrste nestabilnega arterijskega plaka, ki povzroča nastanek krvnih strdkov, ki posledično zamašijo arterije in povzročijo 80% srčnih napadov, si preberite e-knjigo Kako se znebiti strahu pred holesterolom in očistiti svoje arterije plaka v 30. dneh.
V knjigi je razloženo, zakaj ima vrednost vašega holesterola kaj malo opraviti s preprečevanjem smrtnega srčnega napada. V knjigi najdemo tudi kritični pregled in oceno statinskih zdravil, kot tudi ovrednotenje nekaterih naravnih terapij, kot denimo terapije z vitaminom C, pri obvladovanjuu holesterola. Drugi nesporazumi povezani z vitaminom C se razrešujejo. Neosnovane trditve, da visoki odmerki vitamina C povzročajo ledvične kamne, in da povzroči prenehanje uživanja visokih odmerkov vitamina C “povratni skorbut,” so obremenjevale javnost in njihove zdravnike.
Dolga vojna proti vitaminom bi se morala končati. Vendar se ni. Ravno zdaj smo priča naporom, da se omeji vsebnost vitamina C v tabletah, kot bi šlo za kakšen strup. Prehodna driska, ki se pojavi ob zaužitju visokega odmerka vitamina C, je le signal telesa, da se odmerek nekoliko zmanjša. Ob kakršnikoli bolezni ali ob hujšem fizičnem ali čustvenem stresu, potrebujejo telesne celice veliko več vitamina C za ohranjanje zdravja.
Ravni vitamina C so dinamičnega in ne statičnega značaja. Če bi vsak zdravnik predpisal svojim pacientom po eno 1000-miligramsko tabletko vitamina C na dan in to ne ozirajoč se na njihovo trenutno zdravstveno stanje ,bi to nepredstavljivo zmanjšalo stopnje smrtnosti, zavarovalne premije in stroške javnega zdravstva.
