Voda kot živilo, voda kot zdravilo
Namesto, da s hrano zmanjšujemo kislost telesa, je bolje za ta namen uporabljati vodo. Uživanje raznolike hrane in pijte prave vode nas očisti v telesu nabranih odpadnih snovi. Ker pa so odpadne snovi kisle, potrebujemo alkalno vodo.
Kozarec alkalne vode s pH 10 vsebuje 1021 vodikovih ionov in vsak izmed njih je vezan na pozitivno ioniziran alkalni mineral kot so Ca++, Mg++, Na+, K+, itd. Ker je v vodi več kalcija kot katerega koli drugega alkalnega minerala, nam ta podatek pove, da vsebuje vsak kozarec vode 33,3 mg ioniziranih atomov kalcija.
5 kozarcev takšne vode dnevno bo postopoma zmanjšalo kislost telesa in mu omogočilo izločitev vseh odpadnih snovi. Pitje alkalne vode je veliko učinkovitejše od jemanja mineralov.
Minerali kot dopolnilo
Kalcijeve tablete, ki se prodajajo v trgovinah niso v obliki čistega kalcija, ampak mešanica še nekaterih drugih sestavin. Da bi lahko učinkovale, se morajo naprej raztopiti, vendar se raztopi in ionizira le del teh tablet.
Ko vodi dodamo katerikoli čist alkalen mineral kot so K, Na, Ca, Mg, le-ti vodo hitro zavrejo. Pride namreč do tega, da ti minerali iz molekule vode izločijo vodik in tvorijo KOH, NaOH, Ca(OH)2 in Mg(OH)2. Atomi vodika se združijo v parih v molekule, pri čemer nastanejo mekurčki, kar spominja na vretje.
Če damo tableto kalcija v vodo in ta ne zavre, potem kalcij ni čist, četudi na škatlici piše drugače. Čist kalcij reagira z vodo tako močno, da spominja na eksplozijo.
FIZIČNI NAPAD
Kislina strjuje kri. Posledica tega so zamašene kapilare, tam kjer naše telo odlaga odpadke, kar pomeni, da četudi kri postane bolj alkalna, še vedno ne more doseči kislih odpadkov. Alkalni učinek lahko dosežemo preko osmoze, toda to je veliko počasnejši proces.
Da bi kri hitreje dosegla kisle odpadke, se mora dvigniti telesna temperatura in razširiti kapilare. Tako lahko topla kri ne le doseže kislino, ampak jo tudi lažje raztopi. Kot vemo, topla voda opere posodo bolje kot hladna.
Ponavadi so odpadne snovi skrite v zamašenih kapilarah. Če lahko dosežemo snovi, ki so stare 10 let, potem se dobesedno pomladimo za 10 let.
Post je še ena od metod izpiranja starih odpadnih snovi. Ko se telo muči preživeti brez hrane, si poišče maščobo, ki jo hrani za nujne primere. V maščobi so shranjeni tudi kisli odpadki in mrtve celice, ki so prav tako kisle. Vendar obstaja nevarnost, da telo izgubi tudi pomembne alkalne minerale. Tisti, ki se postijo, morajo zato piti zadostne količine alkalne vode.
Tehnično razlago pridobivanja alkalne, reducirane vode si preberite tukaj.
Zgodovina ionizatorjev vode
Alkalna voda se pridobiva s pomočjo ionizatorja vode tako, da električno ločujemo filtrirano vodo iz pipe na alkalno in kislo. Ionizator so razvili na Japonskem v zgodnjih petdestih letih prejšnjega stoletja. Prve poskuse so izvajali na rastlinah in živalih. Leta 1954 je več japonskih fakultet za agronomijo preizkušalo učinke ionizirane oz. kisle vode na rastline. Danes vrtnarji, ko dostavljajo sveže rezano cvetje, dodajajo vodi kislino, saj s tem podaljšujejo svežino cvetja.
Poizkusi na ljudeh so trajali precej dlje predvsem zaradi težav z zagotavljanjem nespremenljivosti okolja. Po dolgih in natančnih poskusih so japonski zdravniki zbrali zelo dragocene podatke, ki kažejo na to, da alkalna voda ne le da ni strupena, ampak tudi blaži simptome nekaterih bolezni.
Prvi komercialni ionizatorji vode so prišli na japonski trg leta 1958. Do takrat so bili edini ionizatorji vode veliki ionizatorji vode nameščeni v bolnišnicah. Leta 1960 se je skupina zdravnikov in kmetovalcev povezala in ustanovila inštitut, kjer izmenjujejo izkušnje in preverjajo najnovejša odkritja. 15. januarja 1966 je japonsko Ministrstvo za zdravje ta tip ionizatorja vode odobrilo kot pripomoček za krepitev zdravja.
Japonske ionizatorje vode so v 70-ih letih izvozili v Južno Korejo, kjer so ravno tako priznani kot zdravstveni pripomoček. Korejci so naredili ionizatorje primerne za gospodinjstva in jih prvič predstavili v ZDA leta 1985, kjer so 14. aprila 1986 izpeljali preskus toksičnosti v neodvisnem laboratoriju v Los Angelesu. Test je pokazal, da v alkalni vodi, ki jo generira ionizator ni nobenih toksičnih snovi. Preskus je bil izveden na podlagi specificiranih metod.
Voda iz vodovoda in voda iz vodnjaka
Voda iz vodovoda vsebuje precejšnjo količino kislih in alkalnih mineralov. Za uničenje živih organizmov v vodi uporabljajo kislino. Posledica tega je preveč kisla voda, da bi bila primerna za distribucijo po vodovodnih ceveh. Preveč kisla voda namreč veže nase svinec iz napeljave. Svinec je smrtonosen. Tako vodi dodajajo apnenec, zaradi česar je ta bolj alkalna. Na splošno velja, da vsebuje voda iz vodovoda več alkalnih mineralov kot voda iz zasebnega vodnjaka.
Voda iz vodovoda vsebuje precejšnjo količino kislih in alkalnih mineralov. Za uničenje živih organizmov v vodi uporabljajo kislino. Posledica tega je preveč kisla voda, da bi bila primerna za distribucijo po vodovodnih ceveh. Preveč kisla voda namreč veže nase svinec iz napeljave. Svinec je smrtonosen. Tako vodi dodajajo apnenec, zaradi česar je ta bolj alkalna. Na splošno velja, da vsebuje voda iz vodovoda več alkalnih mineralov kot voda iz zasebnega vodnjaka.
Minerali v vodi iz vodovoda
Alkalni minerali, ki jih najdemo v vodi iz vodovoda so kalcij, magnezij, natrij in kalij. Kisli minerali so klor, sulfat, fosfor. Te iste minerale lahko najdemo tudi v naši hrani. V vodo in hrano prehajajo minerali iz zemlje. Zato ni nič čudnega, da najdemo iste anorganske minerale tako v vodi kot v hrani.
Alkalni minerali, ki jih najdemo v vodi iz vodovoda so kalcij, magnezij, natrij in kalij. Kisli minerali so klor, sulfat, fosfor. Te iste minerale lahko najdemo tudi v naši hrani. V vodo in hrano prehajajo minerali iz zemlje. Zato ni nič čudnega, da najdemo iste anorganske minerale tako v vodi kot v hrani.
Ionizator vode ima dva prekata s pozitivnimi in negativnimi elektrodami. Negativne elektrode privlačijo v svoj prekat pozitivne, torej alkalne minerale, medtem ko pozitivne elektrode privlačijo v svoj prekat negativne oz. kisle minerale. Voda, ki vstopa v ionizator ima minerale pomešane, ob koncu procesa ionizacije, so v enem prekatu samo kisli in v drugem samo alkalni minerali.
Ionizacija
Prekata sta med seboj ločena s posebno membrano z mikroskopsko majhnimi luknjicami, a dovolj velikimi za prehajanje mineralov. Prvotna velikost ionizatorja je imela dva 4 litrska prekata, pri čemer je ioniziranje vode trajalo 15-20 minut. Novejši ionizatorji nimajo več dveh velikih vodnih prekatov, ampak samo dva mala skozi katera teče voda. Ionizacija se odvija med pretokom vode skozi ionizator. Današnje naprave vsebujejo tudi filter za odstranjevanje nesnag, ki filtrira vodo pred pričetkom ionizacije.
Prekata sta med seboj ločena s posebno membrano z mikroskopsko majhnimi luknjicami, a dovolj velikimi za prehajanje mineralov. Prvotna velikost ionizatorja je imela dva 4 litrska prekata, pri čemer je ioniziranje vode trajalo 15-20 minut. Novejši ionizatorji nimajo več dveh velikih vodnih prekatov, ampak samo dva mala skozi katera teče voda. Ionizacija se odvija med pretokom vode skozi ionizator. Današnje naprave vsebujejo tudi filter za odstranjevanje nesnag, ki filtrira vodo pred pričetkom ionizacije.
Postopek je preprost. Najprej odpremo vodovodno pipo, pritisnemo na gumb in takoj z vrha priteče alkalna voda, kisla voda pa na dnu. Ionizator vodi ne dodaja mineralov ali kemikalij. Opravi le ločitev mineralov, ki se nahajajo v vodi, na kisle in alkalne. če voda ne vsebuje nobenih mineralov, ionizator ne more ločiti vode na alkalno in kislo.
Dvig vsebnosti kisika v alkalni vodi
Alkalna voda vsebuje višek kisika. To ne pomeni, da jemlje ionizator kisik iz zraka in ga vgradi v alkalno vodo, temveč, da med prehajanjem pozitivnih mineralov skozi membrano v alkalni prekat, le-ti izločijo atom vodika iz molekule vode in se vežejo na ione vodikovega oksida. (OH).
Izločeni vodikovi ioni prejmejo elektron iz negativne elektrode in tako nastane molekula vodika (H2), ki se v obliki mehurčkov izloči iz vode. V novejših napravah poteka ionizacija tako hitro, da lahko vidimo vodikove mehurčke, ko alkalno vodo nalijemo v kozarec. Alkalna voda je sprva motna, toda v nekaj sekundah se zbistri. V prekatu s kislo vodo poteka obraten proces, med katerem se kisik izloča kot plin O2, zaradi česar postane voda kisla in oropana kisika.
pH vode
pH vode je odvisen od vsebnosti mineralov v vodi iz vodovoda. Voda iz vodovoda ima povprečno vrednost pH med 7,7 in 8,4; po ionizaciji pa je vrednost pH alkalne vode med 9,5 in 10,4 in kisle vode med 4,2 in 5,5. Voda iz vodnjaka ima poprečno pH vrednost med 7,3 in 7,9; po ionizaciji pa se vrednost alkalne vode dvigne na 8,9 do 9,5 in kisle vode na 5,3 do 6,0.
Ob testiranju vode v planinskem hotelu v Koloradu je imela voda (sicer izvirska) vrednost pH 8,4, po ionizaciji pa je bil pH alkalne vode 8,7 in kisle vode 7,0. Presenetljivo. Kisla stran se je izkazala za nevtralno, kar pomeni, da je prava izvirska voda v gorah brez kislih mineralov.
Alkalna voda pridobljena s pomočjo ionizatorja je podobna pravi izvirski gorski vodi, saj je brez kislih mineralov. Vendar ima alkalna voda v urbanih področjih pridobljena iz vodovoda do 100 krat več alkalnih mineralov.
O značilnostih, uporabi in o vprašanjih o ionizirani vodi si preberite tukaj, tehnično razlaga ioniziranja vode ter njeno uporabnost si preberite tukaj.
