Sončna svetloba in UV žarki na hitro. Sončna svetloba je zadnje čase na slabem glasu. Kot otrok cele dneve igral na prostem, na soncu, imel vedno potolčena kolena in raziskoval svet okoli sebe ter nesel v usta vse, kar je dišalo drugače. To so bili stari dobri časi, ko še nismo vedeli, da nas na svetu lahko ubije prav čisto vsaka malenkost. Ne spominjam se, da bi me starši kdaj na debelo mazali s kremami z visokimi zaščitnimi faktorji. Takrat je še veljalo, da je za otroke zdravo, da se igrajo na soncu in se vsakodnevno izpostavljajo umazaniji okoli sebe. Oh, kako smo bili naivni.
Naivni, kar je rezultat trditev različnih svetovnih dermatoloških združenj in vseh tistih ‘strokovnih’ organizacij, ki prejemajo finančno podporo s strani proizvajalcev zaščitnih sredstev za sončenje. Naivnost, ni kaj.
Najprej je seveda potrebno potrditi, da prekomerno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom škoduje DNA, površini telesa, tako koži, očem, kot tudi sluzničnim membranam ter imunskemu sistemu. Študije, pri katerih so uporabljali umetno UV svetlobo v dvanajstih tridesetminutnih obsevanjih, so pokazale, da ta poškoduje in uniči T-celice in NK celice. Vendar pa je potrebno poudariti, da gre tu za ekstremno časovno izpostavljenost in da umetna UV svetloba ni primerljiva z naravno, ki vsebuje celo paleto valovnih dolžin svetlobe, vključno z UV žarki.
Kot pri večini stvari, je tudi pri sončni svetlobi zmernost ključ do njene koristnosti, spomniti je potrebno pa še na podatek, da so pri večini raziskav in študij, ki so poročale o negativnih učinkih sončne svetlobe, uporabljali milo rečeno kilavo metodologijo, pri nekaterih med njimi naravnost grozljivo, ter da so jih financirala podjetja, ki bi vas rada prepričala v nakup zaščitnih sredstev za sončenje in za UV svetlobo nepropustnih sončnih očal.
Potrebujete kak primer? V študiji objavljeni marca leta 1982 v reviji American Journal of Ophthalmology so uporabili opice, ki so jih privezali in jim veke fiksirali v odprtem položaju. Nato so njihove povsem nezaščitene zenice izpostavili žarkom 2.500-watne žarnice za 16 minut. To naj bi po izsledkih povzročilo poškodbe njihove retine.
Ta študija me spominja na opice, ki so prisilno kadile marihuano šestnajst ur dnevno in so nato kazale znake hude zadetosti. Vouau.
Nekateri znanstveniki so čisto zmešani, še posebej takšni, kot je navedeno zgoraj, ki zaključijo, da povzroča sončna svetloba okvare retine.
Obstaja še ena hipoteza, ki jo je postavila v šestdesetih letih Johanna Budwig o tem, kako UV svetloba učinkuje na telo. Poročala je, da je s povečevanjem deleža večkrat nenasičenih in trans-maščobnih kislin v naši prehrani prišlo tudi do proporcionalnega porasta pogostosti primerov kožnega raka; da določene valovne dolžine v sončni svetlobi vibrirajo na isti frekvenci kot kemične vezi v večkrat nenasičenih maščobnih kislinah (in delno hidrogeniranih maščobah), kar lahko poveča število zgodnjih mutacij; mutacij, ki se sčasoma razvijejo v raka.
In zakaj sploh govorimo o prehranskih vidikih učinkov sončne svetlobe na naše telo? Smo to, kar jemo, in kar smo jedli pred 10.000 in vse do 200 let nazaj, ko smo preživeli veliko več časa na soncu, ni to, kar jemo danes. Zanemarjanje kakršnih koli prehranskih dejavnikov v sodobnem zdravstvu ni le silno razširjen problem, ampak tudi velika ovira pri iskanju ustreznih rešitev.
Sledi izvleček članka iz britanske revije Institute of Complementary Medicine Journal:
Če bi ocenjevali po spletni strani britanskega Cancer Research UK, bi dobili vtis, da je sonce vsesplošna nevarnost in neposredni vzrok obeh tipov raka. Vendar vse več podatkov o dejavnikih, kot je kloriranje vode, umetna osvetlitev in prehrana – besede prehrana ali vitamin D na spletni strani sploh ne najdemo – govorijo drugačno zgodbo. Zakaj, denimo, je incidenca melanomov na Orkneyskih in Shetlandskih otokih, severno od Škotske, 10 krat višja kot na sredozemskih otokih (Science 1991;254:114-5)? [http://www.i-c-m.org.uk/journal/2003/sept03/002.htm]
Povečanje incidence kožnega raka ne moremo pripisati kar soncu in tanjšanju ozonske plasti.
Nasprotno splošnemu prepričanju, ne obstajajo nikakršni dokazi, da bi tanjšanje ozonske plasti, ki jo opažajo na zemeljskih tečajih, povzročilo kakršno koli povečanje pogostosti melanomov (British Journal of Cancer 1992; 65: 916-21). Celo študija iz Punta Arenas, največjega južnoameriškega mesta najbližje ozonski luknji na Antarktiki, ni pokazala nikakršnega povečanja zdravstvenih težav povezanih z izginjanjem ozona. Še več, rezultati meritev UV sevanja so bili prenizki, da bi lahko povzročili kakršen koli merljiv učinek (American Journal of Public Health 1995;85(4):546-50). [http://www.i-c-m.org.uk/journal/2003/sept03/002.html
Upoštevati je potrebno še vrsto drugih dejavnikov, poslušanje priporočil proizvajalcev zaščitnih sredstev pa je enako kot spraševanje kirurga, ali je potrebna operacija. Kot je dejal Maslow: “Ko nimate drugega orodja kot kladivo, začne vsak problem prevzemati podobo žeblja.” Dodali bi lahko, da kadar živite od tega kladiva, zabijate zjutraj, zabijate zvečer, in vse naokrog, da bi le ustvarili dobiček.
Ali ste vedeli, da je bilo sončenje nekoč uveljavljena medicinska terapija?
Imenuje se helioterapija. Eno prvih področij uporabe helioterapije je bila tuberkuloza. Pred uporabo terapije z zdravili so pacienti s tuberkulozo preživljali več ur dnevno na soncu. Takrat so menili, da deluje sonce baktericidno, kar pomeni, da ubija bacil tuberkuloze, Tubercular bacillus. Kasneje so teoretizirali, da vitamin D, ki se tvori v koži, ravno tako napada bacil tuberkuloze, čeprav ne obstajajo dokazi, da bi olje iz jeter polenovke (ki je bogato z vitaminom D in so ga nekoč prodajali za zdravljenje tuberkuloze) kadar koli ozdravilo tuberkulozo. Kakršen koli je že odgovor, helioterapija je pomagala zdraviti tuberkulozo; to je dejstvo.
Vsega tri odstotke svetlobe, ki doseže zemeljsko ozračje, je ultravijolične, in od tega, večino zaustavi ozonska plast (ki kaže, da se tanjša). UV svetloba prihaja v dveh okusih: UVA in UVB. In UVB je tista, ki je nujna za tvorbo vitamina D pri človeku, skozi proces, za katerega ste verjetno mislili, da je prisoten le pri rastlinah: fotosintezo.
Zakaj potrebujemo UV svetlobo? |
|
UV svetloba aktivira sintezo vitamina D. |
UV svetloba znižuje krvni tlak. |
UV svetloba izboljšuje delovanje srca. |
UV svetloba izboljšuje EKG in krvne parametre pri ljudeh, ki trpe za aterosklerozo. |
UV svetloba znižuje vrednosti holesterola. |
UV svetloba pomaga pri zmanjševanju telesne teže. |
UV svetloba premaguje in odpravlja luskavico |
UV svetloba je učinkovita še pri vrsti drugih bolezni
(Krudsen jih v svoji knjigi Light Therapy našteje 165) |
UV svetloba spodbuja tvorbo spolnih hormonov |
UV svetloba aktivira pomembni kožni hormon solitrol |
UV svetloba je hranilo enako kot vitamini in minerali |
‘Helioterapija’ je bila zelo priljubljena v Evropi od leta 1900 do 1940. Dr. Rollier, predstojnik klinike za helioterapijo je napisal delo La Cure de Soleil [Zdravljenje s soncem].
Vitamin D lahko, po trditvah dr. Michaela Holicka, avtorja knjige The UV Advantage, označimo za hormon. Hormon je izloček žleze, ki potuje po krvi do določenega tkiva zaradi določenega namena. Vitamin D, na primer, se izloča v epidermisu (tehnično sicer ni žleza, vendar dovolj blizu za dr. Holicka), potuje po krvi in pomaga pri presnovi kalcija in omogoča našim kostem (tkivu) njegovo absorpcijo. Ne smemo namreč pozabiti, da se približno vsega ena tretjina zaužitega kalcija absorbira v kosteh. Če vam primanjkuje vitamina D, se kalcija absorbira vsega 10 do 20%.
Kar pa se tiče raka, je študija objavljena lera 2006 v reviji Anticancer Research, potrdila, da vitamin D proizveden s pomočjo UV svetlobe zmanjša tveganje za nastanek 16 vrst raka: 3 vrst raka ženskih organov, 6 vrst raka gastrointestinalnih organov, 2 vrst limfoma, 3 vrst urogenitalnih rakov in 2 vrst raka zgornjih predelov prebavil. Študija nato nadaljuje:
“Mehanizmi po katerih vitamin D zmanjšuje tveganje za raka so dobro znani ter vključujejo učinke na medcelično adhezijo, apoptozo (programirano celično smrt), inhibira angiogenezo okoli tumorjev in zaustavlja širjenje metastaz.”
Vitamin D pa poleg omogočanja presnove kalcija tudi uravnava celično rast. Po dr. Holicku predstavlja najustreznejšo terapijo za luskavico. Na zemljepisnih širinah, kjer so prebivalci izpostavljeni manjšemu UV sevanju, so stopnje obolevnosti za rakom višje. Rak je neregulirana celična rast. Terapija z vitaminom D pomaga preprečevati vrsto različnih bolezni, vključno z rakom prostate, dojke, debelega črevesja in jajčnikov, ter multiplo sklerozo, visok krvni tlak, osteoporozo, luskavico, sezonske motnje, diabetes (tako tipa I kot tipa II), autoimune motnje, obolenja ščitnice, lupus, ter celo propadanje zob in shizofrenijo.
V Veliki Britaniji, kjer se sonce pokaže manj pogosto, je pomanjkanje vitamina D zelo razširjeno. Revija Clinical Rheumatology (julij 2006) poroča o britanski študiji, ki je ugotovila, da tisti s pomanjkanjem vitamina D dosegajo na testih za ugotavljanje tesnobe in depresije veliko višje rezultate od tistih z zdravo ravnjo vitamina D. Ko nismo deležni zadostne količine sončnih žarkov, se pojavi motnja imenovana SAD, ali domače sezonska afektivna motnja. Če trpite za depresijo, prosite zdravnika naj preveri vašo raven vitamina D.
In nikar ne mislite, da ‘normalna’ raven, ki jo določa konvencionalna medicina, zadošča. Dr. Robert Jay Rowen (www.secondopinionnewsletter.com), trdi da je optimalna nekje med 45-50 ng/ml. Dr Rowen priporoča tistim, ki se ne morejo izpostavljati soncu, uživanje olja jeter polenovke; 2000 do 2600 mg/day bi moralo zadostovati. (Revmatoidni artritis je zelo uničujoča motnja imunskega sistema. Večina terapij, o katerih slišimo, najsi bo osteoartritis, ki je najpogostejši, ali kateri drug, priporoča olje jeter polenovke. Študije potrjujejo [Adv Ther. 2002 Mar-Apr;19(2):101-7], da olje jeter polenovke prinese olajšanje tistim, ki trpe za revmatoidnim artritisom.
In vendar, vsem spoznanjem o koristnosti vitamina D navkljub, je pomanjkanje vitamina D epidemično. V svoji knjigi, Zdravilna moč sonca in vitamina D (The Healing Power of Sunlight & Vitamin D), Mike Adams takole predstavi to epidemijo:
- 32% zdravnikov in študentov medicine trpi za pomanjkanjem vitamina D.
- 40% ameriškega prebivalstva trpi za pomanjkanjem vitamina D.
- 42% ameriških črnk v rodni dobi trpi za pomanjkanjem vitamina D.
- 48% najstnic (starih 9-11 let) trpi za pomanjkanjem vitamina D.
- Vse do 60% vseh bolnišničnih pacientov trpi za pomanjkanjem vitamina D.
- 76% nosečnic trpi za hudo obliko pomanjkanja vitamina D, kar povzroča široko razširjeno pomanjkanjem vitamina D pri novorojenčkih, kar jih posledično predisponira za diabetes tipa I, artritis, multiplo sklerozo in shizofrenijo kasneje v življenju. 81% otrok rojenih takšnim materam trpi pomanjkanje vitamina D.
- Vse do 80% oskrbovancev doma za ostarele trpi za pomanjkanjem vitamina D.
Temnopolti trpe za pomanjkanjem vitamina D preprosto zaradi temne barve svoje kože. Temnejša kot je koža, dlje časa se morajo izpostavljati soncu, da bi se tvorilo dovolj vitamina D. Ameriški črnci v bolj severnih zemljepisnih širinah so deležni še manj UV svetlobe potrebne za tvorbo vitamina D, zato je rak prostate pri temnopoltih iz severnih zemljepisnih širin prav epidemičen. Tisti temne polti, potrebujejo tudi od 20 do 30 krat daljšo izpostavljenost sončnim žarkom od svojih svetlopoltih sosedov.
In ironično, ti svetlopolti sosedje se pred odhodom na sonce na debelo namažejo z zaščitnimi sredstvi, ki že v najmilejših oblikah zaustavijo tvorbo vitamina D vse do 95%. Več zaščitnega sredstva kot ga imate na koži, dlje se morate izpostavljati soncu, da bi se tvorila dnevno potrebna količina vitamina D. Če ga nanesete preveč, boste morali ostati na soncu cel dan, zatorej velja, da se je dobro sončiti s pametjo.
Sončite se kakšnih petnajst minut in se šele nato namažite. Bolj svetle polti kot ste, manj sončenja potrebujete. Bolj na severu kot ste, več sončenja potrebujete. Dr. Michael Holickova knjiga The UV Advantage vsebuje tabelo, ki vam razkrije, koliko časa sončenja potrebujete odvisno od tipa vaše kože in zemljepisne širine.
Na žalost vam samo prehrana ne more zagotoviti zadostnih količin vitamina D. Lahko si ga zagotovite s prehranskimi dopolnili v obliki kapsul ali pa z oljem jeter polenovke (ta mi je osebno najljubši, saj ste obenem deležni še ribjega olja, ki je bogato z DHA [dokosaheksaenolna kislina] in EPA [eiokosapentaenolna kislina]).
Koliko ga potrebujemo? Dr. Holick priporoča tisoč mednarodnih enot (IU) dnevno na 11 kg telesne teže. Mike Adams opozarja na britansko študijo, v kateri so novorojenčki prejeli 2000 IU vitamina D in se jim je izmerjeno zmanjšalo tveganje za nastanek diabetesa tipa I za neverjetnih 80%.
Poleg tega je potrebno vedeti še nekaj. Da bi se vitamin D aktiviral, mora potovati skoti jetra in ledvica. Bolezni jeter in ledvic močno oslabijo aktivacijo vitamina D.
Drug zanimiv podatek prihaja s strani nekega oftalmologa. Razkril je, da slepi ljudje na splošno trpe za pomanjkanjem vitamina D. Tako priporoča tistim, ki nosijo očala z dioptrijo, naj čim več časa preživijo na soncu brez očal.
Če trpite pomanjkanje vitamina D, bo potrebnih kar nekaj mesecev rednega izpostavljanja soncu ali jemanja prehranskih dopolnil. Ne pričakujte hitre rešitve težave. Da bi ugotovili, ali trpite za ekstremnim pomanjkanjem vitamina D nam Mike Adams priporoča, naj položimo roko prek grodnice in pritisnemo. Če bo zelo boleče, potem trpite hudo pomanjkanje vitamina D.
Pomanjkanje vitamina D se kaže kot depresivnost, rahitis, osteoporoza, mišična oslabelost, ter bolečine. Pogosto ga napačno diagnosticirajo kot fibromialgijo. Dolgotrajnejše pomanjkanje vitamina D lahko povzroči vse bolezni, ki smo jih našteli kot tiste, ki jih lahko pozdravimo s terapijo z vitaminom D.
In kje si ga najlaže zagotovimo? Pojdite na prosto. Zaenkrat je to še vedno brezplačno.
A zapomnite si še nekaj: kratkotrajna izpostavljenost velikega predela kože je boljša kot dolgotrajna izpostavljenost katerega koli dela kože. Večina vitamina D se sintetizira v 20-30 minutah. Strokovnjaki priporočajo, da ste v tem času aktivni, ne nosite sončnih ali drugih očal, se pokrijete s klobukom in uživate.
Priporočeno branje: dr. Michael Holick: The UV Advantage: The Medical Breakthrough That Shows How To Harness the Power of Sun for Your Health
Save