Kakšno je pravo mleko?



Posneto mleko v prahu, vir nevarnega oksidiranega holesterola in nevrotoksičnih aminokislin, dodajajo 1% do 2% mleka. Manj mastni jogurti in kisla smetana vsebujeta mukopolisaharidno sluz, ki jih naredi bolj goste. Bledemu maslu iz mleka krav, ki so bile hranjene s senom, dodajajo barvila, da bi bilo to na izgled bolj podobno vitaminsko bogatemu maslu iz mleka pasenih krav. Encime pridobljene s pomočjo bioinženiringa uporabljajo v velikoserijski proizvodnji sira. Mnogi masovno proizvedeni siri vsebujejo kemične dodatke in barvila, umetno proizvedeni siri pa vsebujejo rastlinske maščobe.

O pasterizaciji je tekla debata v Spodnjem domu britanskega parlamenta in slišali je bilo predloge, da se surovo, neobdelano mleko ne bi smelo prodajati za namene prehrane ljudi. To bi pomenilo vgradnjo dragih naprav pri vsakem dobavitelju, in če bi to postalo obvezno po zakonu, ni treba dvomiti o tem, koliko kmetov in mlekarjev bi propadlo, posel pa prešel v roke nekaj velikih podjetij.
Če naj že bomo prisiljeni uživati pasterizirano mleko, bi bilo dobro vedeti, kaj pasterizacija mleka sploh pomeni. Njen namen je doseganje dvojega: Uničenje določenih bakterij, ki prenašajo bolezni in preprečitev skisanja mleka. Pasterizacija uničuje encime, zmanjšuje vsebnost vitaminov, spreminja občutljive mlečne beljakovine, uničuje vitamine C, B12 in B6, ubija koristne bakterije, spodbuja patogene, povezujejo pa jo z alergijami, povečanim propadom zob, kolikami pri dojenčkih, problemi z rastjo pri otrocih, osteoporozo, artritisom, srčnimi obolenji in rakom. Mladiči hranjeni s pasteriziranim mlekom se slabo razvijajo in mnogi poginejo še preden odrastejo. Naravno mleko se skisa, medtem ko se pasterizirano mleko pokvari; v procesu pasterizacije se odstranijo sluzi po postopku centrifugalnega bistrenja. Pregledovanje krav mlečnic glede obolevnosti pri oodaji mleka za pasterizacijo ni potrebno.
Pasterizacija je bila uvedena v dvajsetih letih preteklega stoletja zaradi zmanjšanja nevarnosti tuberkoloze, driske pri dojenčkih, malteške mrzlice in drugih bolezni, ki jih povzročajo slaba prehrana živali in umazani pogoji pridelave. A časi so se spremenili in tako sodobni jekleni rezervoarji, molzni stroji, tovornjaki s hladilniki in metode nadzora naredijo pasterizacijo povsem nepotrebno v smislu zaščite javnega zdravja. In celo pasterizacija ne uniči vedno bakterij povzročiteljic Johnove bolezni, katero sumijo, da pri ljudeh povzroča Crohnovo bolezen, s katero je okužena večina krav zaprtih v hlevih. Večina komercialnega mleka je danes ultra pasteriziranega, z namenom očiščenja mleka temperaturno obstojnih bakterij in podaljševanja roka trajanja. Ultra-pasterizacija je nasilen proces, ki močno ohlajeno mleko segreje na temperaturo nad vreliščem v manj kot dveh sekundah.

– temno modra črta – pot mleka
– rdeča črta – ogrevalno sredstvo
– svetlo modra črta – hladna voda
– zelena črta – ledena voda
– V kadi: nizka temperatura (62,8 oC), dolgo časa (30 minut).
– Trenutna: visoka temperatura (100 oC), kratek čas (0.01 sekunde).
– Ultrapasterizacija: 137,8 oC za 2 sekundi.
– Daljši rok trajanja.
– Sterilizacia pri ultra visoki temperaturi (UHT): 137,8 oC za 2-6 sekund.
– Mleko je lahko embalirano aseptično, hranjeno izven hladilnika do odprtja.
– UHT mleko je priljubljeno povsod po svetu, saj je sterilno in obstojno.
– Homogenizacija: mleko brizgajo skozi majhne šobe, ki razbijejo velike maščobne globule in nastanejo male maščobne globule.
– Homogenizacija se lahko izvaja pred ali po pasterizaciji.
– Bogatenje: običajno z vitaminom D (neobvezno), posneto mleko je potrebno bogatiti z vitaminom A.

Če si pobliže ogledamo preprečevanje kisanja, naj najprej spomnimo, da se kislo mleko uporablja dokaj pogosto. Strežemo ga ljudem z otežkočeno prebavo, saj je lahko prebavljivo in delujo odvajalno, pa tudi okusno je. A pri pasterizaciji se bakterije za mlečno kislino uničijo. Mleko se, posledično, ne more skisati, ampak začne hitro propadati, medtem ko se nezaželene bakterije divje razmnožujejo.
Najpogostejša trditev, ki prispeva k priljubljenosti pasterizacije, in je splošno razširjena ter jo razglašajo njeni zagovorniki, je ta, da povzročajo škodljive bakterije v surovem mleku tuberkulozo pri otrocih. Znanstveniki so pregledali in testirali na tisoče vzorcev mleka, ter opravili poskuse na stotinah živali, da bi potrdili problem mleka kot prenašalca bolezni. Kaže pa, da jim je uspelo spregledati neko zelo zanimivo dejstvo, in sicer, da obstaja povpraševanje zgolj po ČISTEM, surovem in neobdelanem mleku. Če bi to lahko zagotovili, ne bi smela, ali mogla, nobena druga hrana za otroke prevzeti njegovega mesta.
Nedavno objavljeni podatki o razširjenosti tuberkoloze izvirajoče iz mleka, kažejo, med drugim, da je v obdobju petih let, med katerim je 70 otrok, pripadnikov neke organizacije, prejemalo pol litra surovega, neobdelanega mleka dnevno, prišlo do enega samega primera pojava omenjene bolezni. V enakem časovnem obdobju, ko so pa delili pasterizirano mleko, so zabeležili 14 primerov bolezni.
Poleg delnega uničenja vitamina C, ki se nahaja v surovem mleku, in bujne rasti škodljivih bakterij, pasterizacija spreminja mlečni sladkor, poznan kot laktoza, v beta-laktozo, ki je veliko bolj topna in se zato hitreje absorbira v organizmu, kar povzroči, da postanejo otroci hitreje lačni.


Verjetno najhujša škoda, ki jo povzroči pasterzacija, pa je v tem, da naredi večino kalcija, ki je prisoten v surovem mleku, netoplivega. To pogosto vodi v rahitis, slabe zobe in živčne motnje, saj je zadostna količina kalcija življenjskega pomena za otroke, dodatna izguba fosforja, ki je povezan s kalcijem, pa povzroči otežkočen razvoj okostja in možganov.
Pasterizacija poleg tega uniči 20 odstotkov joda, ki je prisoten v mleku, kar povzroča zaprtje, in skratka jemlje mleku njegove najkoristnejše značilnosti.
V luči teh dejstev – ki so neovrgljivi – se vprašamo, kaj nam zagovorniki pasterizacije lahko ponudijo? Namesto siljenja pridelovalcev mleka v postavitev dragih naprav za spreminjanje surovega mleka v nekaj, kar zagotovo ne predstavlja tega, za kar je ustvarjeno – hranljivo, zdravilno živilo – naj prispevajo k sprejetju zakonodaje, ki bo zahtevala od mlekarjev proizvodnjo čistega, surovega mleka – torej takšnega, ki je dovolj čisto, da se ga lahko uživa brez spreminjanja katerih koli zdravilnih učinkovin, ki jih vsebuje.
Zatorej usmerite svojo energijo v iskanje virov resnično čistega surovega, neobdelanega mleka. Idealno bi bilo najti lokalnega pridelovalca mleka, ki vam bo zagotovil dovolj mleka za vaše potrebe. In ko ga najdete, da skušajte spodbuditi k zamenjavi zrnate krme s senom in silažo, da še izboljša kakovost svojega mleka.
Pri iskanju ponudnikov mleka v svojem okolju, pazite na čistočo mleka, kar je najlažje zagotoviti s tem, da mleko kupujete pri nekom, ki oddaja mleko mlekarnam, saj te zahtevajo spoštovanje standardov o čistoči mleka.
Bojkotirajte ponaredke.
Določila glede pasterizacije dajejo prednost velikim, industrializiranim mlekarnam in izločajo male kmete. Če imajo kmetje pravico prodajati neobdelano mleko, si lahko s tem zagotavljajo dostojno življenje, četudi je njihova čreda manjša.