Ali vam mleko resnično koristi? Ne pijte ga!

Pasterizirano in/ali homogenizirano kravje mleko oglašujejo kot popolno hrano za ljudi, še posebej za otroke. Ta večgeneracijska oglaševalska akcija je tako uspešna zato, ker mlekarska industrija vlaga velikanska sredstva v oglaševanje tega sporočila, spremlja jo pa še izjemno agresivno zakonodajno lobiranje. Večina ljudi tako verjame, da je zdrava rast kosti njihovih otrok odvisna od vnosa kalcija iz obdelanega mleka, saj zaznavajo reklame za mleko kot obveščanje javnosti in ne kot namene proizvajalcev povečevati prodajo svojih izdelkov.

 
Več dobro dokumentiranih knjig in nešteto znanstvenih člankov s tega področja razkriva, da obdelano kravje mleko ni zdravo za ljudi in se ga, še huje, povezuje s celo vrsto fizioloških motenj. Seznam problemov, ki se navezujejo na uživanje obdelanega mleka in mlečnih izdelkov iz njega, vključuje slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, alergije, driske, bolezni srca, kolike, krče, gastrointestinalne krvavitve, sinusitis, kožna vnetja, akne, artritis, diabetes, vnetja ušes, osteoporozo, astmo, avtoimune bolezni, morda celo pljučni rak, multiplo sklerozo in ne-Hodgkinov limfom. Mleko in mlečni izdelki so snovi, ki proizvajajo kisline in sluzi, ki predstavljajo idealno telesno okolje, ki pri mnogih otrocih in odraslih povečuje pogostost prehladov in gripe.
 
Mleko sesalcev je za vsako vrsto specifično in kravje mleko je tako specifično ustrezno za teleta. Dr. Frank Oski razlaga v svoji knjigi Don’t Drink Your Milk! (Ne pijte mleka!): „Mleko vsake živalske vste je specifično prilagojeno zaščiti mladičev te vrste … Segrevanje, sterilizacija ali obdelava mleka na kakršen koli način to zaščito uničuje.“ Obstaja velikanska razlika med človeškimi otroci in kravjimi mladiči ter sorazmerna razlika med mlekom namenjenim prehrani dojenčkov in telet.
 
Dojenček potrebuje nekako 180 dni za podvojitev svoje rojstne teže, saj vsebuje človeško mleko 5 do 7 % beljakovin. Teliček potrebuje za podvojitev svoje rojstne teže le 45 dni, kravje mleko pa vsebuje 15% beljakovin. Beljakovine v kravjem mleku imajo drugačno zgradbo od beljakovin v človeškem mleku, zato jih človeško telo dokaj slabo prebavlja. Glavna vrsta beljakovine v kravjem mleku je kazein. Po besedah dr. John R. Christopherja, je v kravjem mleku do 20 krat več kazeina kot v človeškem mleku, kar povzroči, da človek hranila v kravjem mleku zelo težko prebavi, ali pa jih sploh ne.
 
Izgube pri obdelavi
Pasterizacija mleka uničuje encime in zmanjšuje vsebnost vitaminov tudi za 50%. Surovo mleko vsebuje koristne bakterije, kot je lactobacillus acidolphilus, ki nadzoruje bakterije gnitja. To je razlog, zakaj so bo surovo mleko sčasoma zgostilo in se skisalo, če ga pustimo pri sobni temperaturi. Pasterizirano mleko, v katerem ni koristnih bakterij in encimov, bo sčasoma zgnilo.

Ironija pasterizacije je v tem, da uničuje razkuževalne lastnosti mleka. Poskusne živali hranjene s pasteriziranim mlekom hitro opešajo. Na primer, teleta, ki jih dojijo s pasteriziranim mlekom, umrejo v roku 60 dni, kar potrjujejo različne raziskave in poskusi.

 
Zakaj torej pasteriziramo mleko? Ta podaljšuje rok trajanja od petih dni na več tednov in dovoljuje kmetu nižje standarde čistoče pri pridelavi mleka. Higienski standardi za krave mlekarice in kmete pridelovalce mleka so neprimerno višji pri mleku namenjenem homogenizaciji, kot za tiste, katerih mleko bo šlo v postopek pasterizacije.
 
Homogenizirano mleko povezujejo z naraščanjem ateroskleroze (poapnenja žil) in bolezni srca. Krivec je encim v mleku imenovan ksantin oksidaza (XO), ki v določenem odstotku prestane homogenizacijo (40 %). Ko je smetana v mleku v svoji naravni obliki, so maščobne globule prevelike, da bi prodrle skozi črevesno steno in v krvni obtok. Homogenizacija to spreminja tako, da mleko preceja skozi drobne pore pod visokim pritiskom. XO se pritrdi na molekule maščobe (zdaj velikostno zmanjšanei, vendar številčno pomnožene stokratno), ki so po končanem postopku dovolj majhne za vstop v krvni obtok in da naredijo škodo. Znanstveniki so odkrili opazne količine XO na področjih otrdelih in zamašenih arterij. XO v človeškem mleku ne najdemo. Iz čistega, neobdelanega kravjega mleka se XO ne absorbira skozi črevesne stene.
 
Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin. To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.
 
Prepričevanje javnosti, da je uživanje obdelanega mleka koristno, če ne celo bistveno za zdravo rast, ni nič drugačno od prepričevanja javnosti, da fluor preprečuje zobni propad. Jethro Kloss, avtor mednarodno priznanega in citiranega zeliščarskega vodnika Back to Eden (Povratek v Raj) navaja že leta 1939, da je, „Kravje mleko neprimerno za človeško prehrano in povzroča simptome črevesne samozastrupitve“.
 
Prehrambene možnosti ob nizkih ravneh kalcija
Prehranska vzgoja v šolah nas uči, da so mlečni izdelki ena od štirih osnovnih prehranskih skupin, ki jih moramo za pravilno prehranjevanje uživati VSI. Rezultat takšnega izobraževanja je količina teh izdelkov, ki jih letno zaužije povprečen zahodnjak. Številka se giblje okoli 200 kg. Vsak sedmi evro porabljen za hrano gre za nakup mlečnih izdelkov.
 
Nobenega dvoma ni, da kravje mleko vsebuje kalcij. Vprašanje je, koliko tega kalcija je na voljo telesu v procesu prebave. Vse življenje nam govorijo naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti. Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze.
 
Januarja 1988 so znanstveniki v reviji Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism objavili, da sta zmanjševanje kalcija in izguba kostne zgradbe v premem sorazmerju s količino zaužitih živalskih beljakovin. Živalske beljakovine zaradi visoke vsebnosti žvepla zmanjšajo sposobnost ledvic za absorbcijo kalcija iz krvi, kar pomeni, da se izloči več kalcija ob prehrani z mesom, jajci in mlečnimi izdelki. Ljudje na visoko beljakovinski dieti izločijo med 90 in 100 mg kalcija dnevno.
 
Razlike v zdravstvenem stanju med uživalci mleka in tistimi, ki se mu izogibajo, so neverjetne. Dr. John R. Christopher razkriva zgodbo ženske s tremi odraslimi hčerami, ki ga je obiskala v njegovi ordinaciji. Vse tri je spodbujala k pitju velikih količin mleka, vendar se je ena od hčera temu upirala. Hčerki, ki sta ubogljivo pili mleko in to v velikih količinah, sta imeli zelo okvarjene zobe, medtem ko je imela tretja vse zobe nedotaknjene.
 
O posledicah izogibanja mleku slišimo različne izkušnje. Najpogosteje slišimo za preprečitev kroničnih vnetij ušes in posledičnih pogostih obiskov zdravnika z opustitvijo uživanja mlečnih izdelkov. Znova in znova nam ženske priznavajo, kako so bile presenečene nad popolno ureditvijo zdravstvenih težav njihovih otrok. Druge denimo ugotavljajo, da je mleko težko povsem opustiti, saj povzroča precejšnjo odvisnost. V takšnih družinah se odločajo za občasne opustitve mleka oz. abstinenco.
 
Dr. J. Dan Baggert, pediater iz Alabame, opisuje svoje izkušnje, ko je priporočil pacientom POPOLNO izločitev kravjega mleka iz prehrane: V knjigi Ne pijem tvojega mleka so citirali dr. Baggerta takole: „Med leti 1963 in 1967 sem sprejel po štiri paciente z vnetjem slepiča letno. V zadnjih petih letih in pol, sem sprejel le dva pacienta z vnetjem slepiča, zadnjega pred več kot tremi leti. Oba od teh dveh otrok sta uživala velike količine mleka… V vseh letih nisem imel niti enega primera astme. Pravzaprav niti ne vem več, kakšna zdravila bi jim moral predpisati.”
 
 
Morda najpomembnejša ugotovitev je ta, da klice beta-hemolitičnega streptokoka skupine A v normalnih okoliščinah ne povzročijo infekcije pri otroku, ki je bil deležen prehrane z absolutno nič mlečnih beljkovin. Tega se zavedam že več kot dve leti in pol, in do sedaj nisem zaznal nikakršnih izjem. Vsakič, ko pri pacientu diagnosticiram streptokokni faringitis ali piodermo, lahko ugotovimo, da je užival mlečne beljakovine v zadnjih petih dneh pred pojavom simptomov ali znakov, zaradi katerih je prišel na pregled. Zdaj v bolnišnico na zdravljenje sprejmem povprečno 12-14 bolnikov letno. Na zdravljenju ostanejo povprečno tri dni. Med leti 1963 in 1967 sem jih letno sprejemal povprečno 100 in več. Ostajali so povprečno pet dni.“
 
Upoštevajoč te dokaze, težko sprejemamo zavajanje medijev, da je za ljudi kravje mleko popolno živilo in naravna hrana. Kaj naj torej pijemo namesto mleka? Izvirsko ali filtrirano vodo, zeliščne čaje in sveže iztisnjene sadne in zelenjavne sokove. Za dojenčke obstajata dve očitni alternativi – leva in desna dojka zdrave matere.
 
Za večji vnos kalcija iz hrane razmislite o povečanem uživanju zelene listne zelenjave, kot je to ohrovt, blitva in špinača. Če to zelenjavo dodajate juham, čorbam in celo enolončnicam, jo boste lažje in slastneje vključili v prehrano. Korenje in sok iz njega je ravno tako izvrsten vir lahko dostopnega kalcija.