Mineral jod je gotovo najbolj nerazumljeno hranilo

Mineral jod je gotovo najbolj nerazumljeno hranilo. Neredko pacienti sprašujejo, katero naravno pomagalo bi izbrali, če bi imeil na voljo eno samo? Čeprav obstaja cela vrsta naravnih učinkovin in sredstev, ki zagotavljajo neverjetne učinke na telo, eno hranilo daleč izstopa iz množice ostalih — jod.

 
V vsej moji dolgoletni medicinski praksi nisem videl še nobenega sredstva, ki bi prinašalo tako neverjetne učinke, kot ravno jod. Razkril vam bom njegove čudeže in zakaj morate pregledati svoj režim dopolnjevanja in vsakodnevno zagotoviti v njem zadostno količino joda. Ta članek želim posvetiti mojemu mentorju na področju joda, dr. Guyu Abrahamu.
 
Jod obkroža veliko mitov. V tem članku se bom posvetil dvema najobičajnejšima.
 
Mit št. 1 je tisti, ki trdi, da dobimo dovolj joda s soljo, mit št. 2 pa trdi, da jemanje joda v obliki prehranskega dopolnila povzroča ali poslabšuje motnje ščitnice. Zaradi takšnih mitov ljudje zmotno verjamejo, da je jod strupena spojina, ki naj bi se je izogibali.
 
Kako razširjeni so ti miti? Naj vam pokažem e-pošto, ki so mi jo posredovali nedavno, ki jo je poslal nek endokrinolog iz ZDA. “Na pomanjkanje joda naletimo le v državah tretjega sveta. V zadnjih osmih letih moje zdravniške prakse in drugih endokrinologov, ki jih poznam, nismo zaslediti niti enega primera. Zatorej ne verjemite knjigam in informacijam, ki trdijo nasprotno. Naša sol je jodirana, zato si lahko z običajno prehrano zagotovimo 10 do 20 kratnik priporočene količine joda dnevno.”
 
Razbijanje mitov o jodu
Na nesrečo je to prevladujoče mnenje večine endokrinologov in zdravnikov uradne medicine. Razlog, zakaj ta zdravnik celi zadnjih osem let ni odkril primera pomanjkanja joda je v tem, da tega sploh ni preiskoval. In seveda omenja tudi mit o kuhinjski soli.
 
Zgodovina uporabe joda nam pomaga razumeti, zakaj so ljudje tako zmedeni glede tega pomembnega hranila. Jod je prvi za zdravljenje golšavosti oziroma otekanje žleze ščitnice uporabil francoski zdravnik Jean François Coindet (1774 -1834). To je bilo prvič, da je posamezna učinkovina (jod) uporabljena za zdravljenje določene bolezni (golšavost). To odkritje navajajo kot začetek sodobne zahodne medicine. Zdravnike še danes učijo diagnosticirati in predpisovati posamezne učinkovine — v večini primerov farmacevtska zdravila — za zdravljenje bolezni.
 
V začetku 20. stoletja je bila na področju Velikih jezer v ZDA golšavost zelo razširjena, saj je za njo obolevalo skoraj 40 odstotkov šoloobveznih otrok.1 Za tamkajšnjo zemljo je znano, da je zelo revna z jodom. Zdravnik David Marine iz Ohia je proučeval živali in njihove težave s pomanjkanjem joda. V svojih raziskavah je dr. Marine odkril, da lahko jod odpravi težave s ščitnico in golšavostjo pri mnogih vrstah živali. Na podlagi teh rezultatov je izračunal količino joda, ki bi bila potrebna za odpravo epidemije golšavosti, ki je takrat prizadela širna področja ZDA.
 
V Akronu v Ohiu je dr. Marine izvedel prvo obsežno študijo terapije z jodom za zmanjšanje golšavosti pri ljudeh. Akron je izbral zaradi visoke stopnje golšavosti med šolarkami. V začetku 20. stoletja je bilo v Akronu golšavih kar 56 odstotkov šolark. Marine je proučeval kontrolno skupino 2.305 dijakov, ki ni jemala joda in zdravljeno skupino 2.190 dijakov, ki so jemali 9 mg natrijevega jodida dnevno v trajanju dveh let.
 
Ta odmerek je skoraj stokrat višji od sedanjega priporočenega dnevnega odmerka (RDA) za jod. Rezultati so bili osupljivi. Kontrolna skupina (ki ni jemala joda) je izkazovala 22 odstotno rast obolevnosti za golšavostjo. V zdravljeni skupini je bil rezultat povsem drugačen — zgolj 0,2 odstotna pojavnost golšavosti.2 Dr. Marine je oznanil svoje rezultate in Združene države so hitro uvedle jodiranje soli na področju Velikih jezer. Preostanek države je povzel politiko dodajanja joda kuhinjski soli kmalu zatem.
 
Jod reklamni banner
Jodiranje soli velja za prvi čudež javnega zdravstva.
 
Zdaj pa si poglejmo probleme z jodiranjem soli. Čeprav lahko jodirana sol prepreči golšavost pri veliki večini ljudi, pa minimalna količina joda v njej daleč zaostaja za količino, ki je potrebna za spodbujanje optimalnega delovanja žleze ščitnice. Še več, rafinirana sol ne more zagotoviti zadostne količine joda za preostale telesne potrebe po jodu. Jod dodajajo kuhinjski soli v obliki kalijevega jodida v razmerju 100 delcev na milijon, kar znese 77 μg (mikrogramov) jodida na gram soli. RDA za jod je pri 150 μg na dan za odrasle. In rahlo več med nosečnostjo in dojenjem.
 
Ne pozabimo, da je bil RDA določen za preprečevanje golšavosti pri veliki večini ljudi. Povprečni Američan zaužije 4 do 10 gramov rafinirane soli dnevno. To je več od priporočenega dnevnega odmerka. Zakaj torej ne dobimo dovolj joda iz soli? Raziskave kažejo, da je vsega 10 odstotkov joda v soli biodostopnega, to pomeni, da ga telo tudi samo toliko absorbira.3,4
 
Če se vrnemo na našo prvotno kalkulacijo, vidimo, da nam jodirana sol zagotavlja nekje med 30 in 77 μg dnevno — kar je očitno pod priporočeno količino. Poleg tega kakšnih 70 odstotkov soli, ki jo uporabi prehranska industrija ni jodirane.5 Ne le, da je jodirana sol slab vir joda, ampak so nas s strani medijev in uradne medicine tudi pozivali naj se soli izogibamo. Dandanašnji le še manj kot polovica ameriških gospodinjstev uporablja sol. Posledica tega je, da so ravni joda v zadnjih 30 letih upadle za več kot polovico, poroča ameriški Center za nadzor nad boleznimi.
 
To se izkaže za recept, kako povzročiti pomanjkanje joda pri celotnem prebivalstvu. Točno to se je zgodilo v ZDA. Če bi bil mit št. 2 pravilen – jemanje joda povzroča motnje delovanja ščitnice – bi upadanje ravni joda pomagalo preprečevati bolezni ščitnice. In vendar se to ni zgodilo. Ko so se ravni joda v zadnjih tridesetih letih zniževale, so se motnje delovanja ščitnice, vključno s hipotiroidizmom, Hashimotovo boleznijo, Gravesovo boleznijo in rakom ščitnice, povečevale po skoraj epidemičnih stopnjah. Tako bi pričakovali, da se bo zgodilo ravno nasprotno – obolenja ščitnice v upadanju -, če bi bil vzrok jod. Dejstvo je, da sploh ne predstavljam zdravljenja obolenja ščitnice, če je v telesu premalo joda.
 
Največje količine joda najdemo v morski vodi. Morska zelenjava in ribe vsebujejo velike količine joda in so tista vrsta hrane, ki zagotavlja telesu najbolj uporabno obliko joda. Prehrana z malo morskih sadežev lahko povzroči pomanjkanje joda.
Jod reklamni banner
 
Brom: strup v vašem telesu
Prehrana bogata z rafiniranimi pekovskimi izdelki, kot so kruh, testenine in žitarice za zajtrk, lahko povzroči ali poslabša problem pomanjkanja joda. Eden od razlogov, zakaj srečujem toliko pacientov s pomanjkanjem joda, je politika prehrambene industrije. Ta nam ponuja rafinirana, devitalizirana živila, ki puščajo nas, prebivalstvo, v pomanjkanju hranil, predebele in utrujene. Čeprav slišimo veliko kritik prehrambene industrije, se bom v tem članku osredotočil na njeno največjo napako – odstranjevanje joda iz pekovskih izdelkov.
 
Vse do zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja so jod dodajali pekovskim izdelkom, nato pa so ga začeli nadomeščati z bromom. A niso nikoli razložili, zakaj. Vse od takrat ravni joda v našem telesu upadajo, ravni broma pa naraščajo. Posledice te zamenjave so strašljive.
 
Brom pripada kemični družini halogenov, kamor spada tudi jod. Brom in jod sta si zelo podobna po velikosti in zgradbi. Naše telo ima receptorje in potrebe po jodu. Koristi broma v telesu pa niso poznane. A to še ni vse, brom ovira koristno izrabo joda v ščitnici, kot tudi povsod kjer koli se jod sicer koncentrira v telesu.6 Brom povzroča nastanek golšavosti in je znan karcinogen. Po drugi strani jod preprečuje golšavost in ima znane protirakave učinke.
 
Zapomnite si, da se jod v telesu koncentrira v žlezah z notranjim izločanjem – v ščitnici, dojkah, jajčnikih, maternici in v prostati. Zniževanje vsebnosti joda v njih in njegovo nadomeščanje z bromom je recept za težave v teh žlezah. Ali je potem kaj čudnega, da smo priče pravi epidemiji obolenj ščitnice, dojk, jajčnikov, maternice in prostate, ko pa je brom tako strupen?
 
Težava je naslednja: jod in brom tekmujeta drug z drugim. Če je v telesu preveč broma, se jod izloča – s čemer iz telesa izgubljamo to ključno hranilo. Receptorji, ki naj bi sprejemali jod, zdaj namesto tega sprejemajo brom. Tako hormoni, ki naj bi vsebovali jod, zdaj vsebujejo brom.
 
Na primer, žleza ščitnica tvori tiroksin ali T4. Na T4 so vezane štiri molekule joda. Če zaužijemo preveč broma in premalo joda, obstaja velika verjetnost, da naš hormon žleze ščitnice ne bo vseboval joda, ampak brom. Na žalost krvne preizkave za ščitnico ne razlikujejo med jodom in bromom. A zastrupljenost z bromom prinaša posledice.
 
Dokazano je bilo, da povzroča delirij, psiho-motorični propad, shizofrenijo in halucinacije. Brom nas naredi otopele in apatične, ter otežkoča koncentracijo. Poleg tega lahko povzroča depresijo, glavobole in razdražljivost. Tako je silno pomembno zagotoviti ustrezne ravni joda v telesu. Urinska preiskava je najlažji način preverjanja. Za preverjanje ravni joda priporočam dva laboratorija: FFP Labs (www.ffplab.org) in Hakala Research Labs (www.hakalalabs.com). Za najboljše rezultate priporočam posvetovanje z zdravnikom, ki obvlada problematiko pomanjkanja joda.
 
Dve organizaciji, ki izobražujeta zdravnike o uporabi naravnih učinkovin in imata sezname usposobljenih zdravnikov, sta: Broda O. Barnes, M.D. Research Foundation (www.brodabarnes.org) in American College for Advancement in Medicine (www.acam.org).
 
Za dopolnjevanje z jodom priporočam uporabo formul, ki vsebujejo obe obliki joda – jod in jodid, ali pa atomarno obliko joda, poimenovano Nascent Iodine. Lugol jod in njegova tabletna inačica Iodoral sta se pokazali za zelo učinkoviti. Lugol jod vsebuje 6 miligramov joda/jodida na kapljico. Iodoral vsebuje po kapsuli 12 miligramov joda/jodida (enako 2 kapljicam Lugola). Kapsule lahko kupite na www.hakalalabs.com
 
Moje klinične izkušnje so pokazale, da je najustreznejši odmerek joda med 6 in 50 miligrami dnevno. Na splošno ga težje bolni pacienti – vključno s tistimi z rakom dojk, prostate, maternice, jajčnikov in ščitnice – potrebujejo več.
 
Več informacij o jodu lahko najdete v moji knjigi: “Jod: Zakaj ga potrebujete in zakaj brez njega ne morete živeti, tretja izdaja” ali DVD-ju o jodu (dostopen na www. drbrownstein.com).
Jod reklamni banner
 
1 JAMA. 1937;108:860-4
2 Marine, D. & Kimball, O. P. (1920) The prevention of simple goiter in man: Fourth paper. Arch. Intern. Med. 25:661-672.
3 Pitman, JA. Changing normal values for thyroidal radioiodine uptake. NEJM. 1969;280:1431-34
4 Abraham, G. The Concept of Orthoiodosupplementation and Its Clinical Implications. The Original Internist. June, 2004
5 Environ. Sci. Techn. 2008. 42, 1315-23
6 Vobecky, M. Effect of enhanced bromide intake on the concentration ratio I/Br in the rat thyroid gland. Bio. Trace Element Research, 43:509-513, 1994
 
Vir članka: dr. David Brownstein’s NATURAL WAY TO HEALTH Newsletter, julij 2008, vol. 1, št. 3

Save

Save