Zdravilnost konopljinega olja

Zdravilnost konopljinega olja. Konoplja je rastlina, ki je človeku krojila usodo tisočletja. Raste skoraj povsod in tako je bilo še pred 100 leti v Sloveniji veliko njiv posejanih s konopljo (1%). Raste hitro in je uporabna za predelovalno industrijo, a tudi kot hrana in zdravilo. Ker nekatere vrste vsebujejo precej psihotropne substance THC, so jo ob začetku razvoja naftne industrije in pojavom umetnih mas in vlaken prepovedali. Tako je prišlo do prepovedi gojenja tudi tiste konoplje, ki ne vsebuje THC-ja.

 
Danes jo gojijo v številnih državah v Evropi, tudi v EU in s tem pri nas. Njeno pridelavo v EU celo subvencionirajo. V konoplji najdemo 10 različni kanabinoidov, od katerih pa je največ THC-ja, ki ga poznamo tudi kot tetra-9-hidrokanabinol.
 
Konoplja služi kot gradbeni material, surovina za izdelavo papirja, kot nadomestilo nafte v kemični industriji, pri izdelavi plastičnih mas, lepil, barv, v farmacevtski industriji, za oblačila, vrvi, izolacijski material, kot energent, iz semen se pripravlja okusne pogače, stiska zelo zdravilno olje. 
 

Konopljino olje

Semena konoplje se v fiziologiji prehrane uvrščajo med visoko vredna oljna semena. Že tisočletja se konopljeno seme in olje uporablja za prehrano človeka. Še do druge svetovne vojne je bilo konopljeno olje zelo poznano rastlinsko olje. Pred II. svetovno vojno so konopljo prepovedali, začela se prohibicija (prepoved) zaradi uporabe marihuane kot mamila.
 
Seme konoplje je zelo bogato, saj vsebuje kar deset esencialnih aminokislin, vsebuje pa tudi veliko vitaminov skupne B in vitamin E. Iz semen se pridobiva tudi konopljino olje, ki ga pa ne smemo zamenjati z hašišovim oljem. Olje vsebuje veliko enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Skoraj 90 %, kar je zelo pomembno v prehrani človeka. Pri tem je potrebno še posebej poudariti, da vsebuje olje 50-70% LINOLNE (omega 6) kisline in od 15 do 25% ALFA linolenske, ki ji danes pravimo kar omega-3 maščobna kislina. Tako že 10 do 20 gramov konopljenega olja zadostuje za pokrivanje dnevnih potreb po teh dveh esencialnih maščobnih kislinah. Konopljeno seme in konopljeno olje spadata zaradi tega med visoko vredna živila.
 
Poleg tega se olje lahko uporablja še v različne terapevtske namene, saj vsebuje tudi gamalinolensko kislino (GLA), ki je pomembna za imunsko odpornost (2 – 4 %), ter stearidonsko kislino (SDA). Povečuje tvorbo prostaglandinov in s tem pospeši zdravljenje vnetnih procesov. GLA vsebuje tudi svetlinovo olje in olje borača, je pa olje iz konoplje edino jedilno olje, ki vsebuje to pomembno sestavino. Tako lahko to olje nadomesti drage kapsule GLA, ki so dostopne na našem trgu.
 
Gama linolenska kislina učinkuje ugodno pri:
neurodermitisu, ki se poslabša zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin. Bolezen se izboljša že ob uporabi 20 g konopljenega olja dnevno. Olje se popije, lahko pa se uporabi tudi kot mazilo.
 
predmenstrualnem sidromu: ta je pogostejši pri ženskah z motnjami v presnovi maščob. Ob redni uporabi 5 g olja iz semen konoplje so težave milejše ali izginejo.
 
revmatoidnem artritisu: je pogosta težava lokomotornega aparata, ki napada predvsem sklepe. Posamezne maščobne kisline zavirajo vnetja in med te prištevamo tudi gamalinolensko kislino, ki se nahaja v nekaterih oljih. Po pretvorbi v prostaglandine preprečuje vnetja in napredovanje poškodb sklepov, uravnovesi pa tudi imunsko odpornost. Dnevni odmerek konopljinega olja je 30 do 40 g.
 
diabetični neuropatiji: je pogosta komplikacija pri dolgotrajnih oblikah sladkorne bolezni. Nastane zaradi okvare drobnih žil, ki oskrbujejo živce. Tako povzroči okvare živcev, kar pripelje do njihovega nepravilnega delovanja, motenj zaznav, zaznavanja pekočih bolečin, preobčutljivosti in slabega počutja. Študije so dokazale, da konopljino olje ublaži te težave in simptome. Dnevno priporočajo 12 g konopljinega olja.
 
Alfa linolenska kislina vpliva ugodno pri boleznih srca in ožilja. Konopljino olje predvsem zaradi visoke vsebnosti omega-3, ki sodeluje v presnovi holesterola in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. (Pri Eskimih, ki uživajo veliko maščob, so zaznali zelo malo bolezni srca in ožilja, saj uživajo veliko omega-3 maščob, ki se nahajajo v ribjem olju. Kronična vnetja so posledica tudi imunskih deficitov.
 
Raziskave so potrdile, da omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo vnetja in ugodno vplivajo na potek bolezni. To velja za revmatoidni artritis, kronično vnetje mehurja, luskavico, ulcerozni kolitis ter druga kronična vnetja. Priporočajo ga tudi pri spatičnih obolenjih, uporabljajo ga pri zdravljenju bolnikov z AIDS-om, rakom, glavkomu, astmi, pri epilepsiji in drugih bolečinskih stanjih.