Ne nasedajte lažem: Ekološko kmetijstvo LAHKO nahrani svet
Eden od argumentov, s katerim branijo gensko spremenjene (GS) poljščine, navaja, da je biotehnologija neizogibna za nahranitev sveta, saj na bi bile metode ne-GS in ekološkega kmetovanja same po sebi nesposobne proizvesti dovolj hrane za vsakogar. Vendar pa je resnica čisto drugačna, saj je že samo ekološko kmetovanje povsem sposobno nahraniti svet – potrebnih je le nekaj sprememb pri načinu pridelave in prireje naše hrane, kar vključuje tudi opustitev metod industrijske pridelave, ki uničujejo naše zdravje in naš planet.
V poročilu z naslovom Prehranski viri prihodnostije Soil Association, britanska zagovorniška skupina za ekološko kmetovanje, zatrdila, da ekološki in drugi agro-ekološki sistemi pridelave, niso zgolj rešitev za svetovni problem lakote, ampak lahko ob njihovem izvajanju, ti holistični pristopi k pridelavi in prireji hrane celo omogočijo najrevnejšim na svetu zagotovitev dostojnega življenja.
Po drugi strani GS sistemi pridelave krepijo in celo ustvarjajo revščino, saj silijo kmete v neskončni ciklus odvisnosti od korporacij, tako pri jalovih semenih za naslednjo setev, kot tudi pri strupenih kemičnih koktajlih, ki so potrebni za njihovo pridelavo. GS kmetijstvo je z drugimi besedami uničujoče za svetovna gospodarstva, strupeno za človekovo zdravje in toksično za okolje.
Kot je razkrila nedavna študija Inštituta Rodale, ki predstavlja kulminacijo več kot tridesetletnih raziskav, ekološki sistemi pridelave v resnici zagotavljajo večje donose od GS in ne-GS konvencionalnih sistemov pridelave. Ekološko kmetovanje je poleg tega popolnoma samoobnavljujoče in samovzdržno, saj kompostiranje, gnojenje in druge metode ekološkega gnojenja bogatijo prst po naravni poti in odpravljajo potrebo po strupenih pesticidih in herbicidih.
Do 40 odstotkov svetovne pridelave žitaric namenjeno živalski krmi
Poleg spornih vprašanj, ki jih zastavljajo gensko spremenjeni organizmi, na splošno sistemi industrijske pridelave in prireje, vključno s prirejo v zaprtih kletkah, brez potrebe izčrpavajo velik delež svetovne pridelave žitaric. Po navedbah organizacije Soil Association, do 40 odstotkov celotne svetovne pridelave žitaric pokrmimo živalim in ta številka se lahko ob nespremenjenih trendih do leta 2050 povzpne na strašljivih 50 odstotkov.
Prežvekovalci, kot govedo in drobnica, naj bi se pasli na travnikih in ne uživali gensko spremenjene soje, koruze in cele vrste drugih žitaric, s katerimi običajno krmijo živino v industrijskih farmah. Ne le, da živali obolevajo, saj niso ustvarjene za uživanje takšne krme, te žitarice za pridelavo in spravilo zahtevajo nepredstavljivo količino resursov.
Če bi živalim dopustili naravno prehranjevanje s travinjem na pašnikih, česar ljudje tako ali tako ne uživamo, bi lahko žitarice namenjali človeški prehrani. In ker pašna živina zagotavlja neprimerno bolj zdravo meso od živine krmljene z žiti, to pomeni, da bi se zdravje prebivalstva celega sveta dramatično izboljšalo že zgolj z udejanjenjem tega preskoka.
Tretjina svetovne hrane konča na smetiščih kot odpadek
še posebej v razvitem svetu ljudje zavržejo nepredstavljive količine hrane. Pri Soil Association navajajo, da kar tretjina v svetu proizvedene hrane namenjeni človeški potrošnji konča na smetiščih. Če bi torej več ljudi sprejelo preprosto odločitev za konzerviranje in varčevanje s hrano, ali pa vsaj ubralo preproste poti za razdeljevanje neporabljenih živil tistim, ki jih potrebujejo, bi se lakota v mnogih delih sveta dramatično zmanjšala.
Skupina poleg tega omenja neke vrste omejevalnega sistema za hrano, kot drugo možnost, vendar bi bil tako tiranski pristop povsem nepotreben, če bi zaživeli drugi pristopi in če bi več ljudi pričelo z ekološko pridelavo lastne hrane doma.
Za dostop do celotnega sporočila, obiščite: http://www.soilassociation.org
