Kaj je inulin?
Inulin se v prehrani uporablja vse pogosteje, saj ima izjemno prehrambeno in funkcionalno vrednost. Lahko je povsem brez okusa, pa tudi rahlo sladkast in ga lahko uporabljamo kot nadomestek sladkorja, maščobe ali moke. To je še posebej uporabno saj vsebuje tretino do četrtino energije sladkorja ali drugih ogljikovih hidratov, in šestino do devetino energije maščob. Poleg tega zvišuje absorpcijo kalcija in verjetno tudi absorpcijo magnezija, medtem ko istočasno pospešuje rast probiotičnih bakterij. Prehransko velja za obliko topne vlaknine zato velja poudariti, da lahko uživanje velikih količin (še posebej pri občutljivih in/ali nevajenih posameznikih) vodi v napihnjenost in vetrove. Inulin ima minimalen učinek na krvni sladkor, zaradi česar je na splošno primeren za diabetike ter potencialno koristen pri obvladovanju težav s krvnim sladkorjem.
Inulini so polimeri sestavljeni večinoma iz enot fruktoze, ki imajo na koncu glukozo. Enote fruktoze v inulinu so združene z beta (2-1)glikozično vezjo. Rastlinski inulini na splošno vsebujejo med 2 in 140 enot fruktoze. Najpreprostejša oblika inulina je 1-kestoza, ki ima dve enoti fruktoze in eno enoto glukoze.
Inulin je neprebavljiv za človekova encima ptialin in amilazo, ki sta namenjena prebavljanju škroba. Zatorej inulin prestane večino prebavnega trakta nedotaknjen. Šele v debelem črevesju bakterije prebavljajo inulin, pri čemer se sproščajo določene količine ogljikovega dioksida in metana. Zato hrana, ki vsebuje inulin povzroča vetrove, pe posebej pri tistih, ki inulina niso vajeni, zato je sprva treba uživati hrano, ki vsebuje inulin v manjših količinah. Vendar pa se sčasoma večina ljudi navadi in lahko uživa velike količine inulina brez stranskih učinkov.
