Ali mleko res zmanjšuje pogostost srčnega napada?
Odkril je, da je pri moških, ki so popili več polnomastnega mleka in jedli maslo (namesto priporočene margarine), zmanjšano tveganje, da doživijo za srčni napad! (New Scientist 1991; 129(1759):17) Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da so vsi iz zdravstvene skupnosti in uradniki na MRC pretreseni. (Prepričan pa sem, da tudi proizvajalci niso navdušeni nad to novico.)
Od tistih, ki so popili najmanj pol litra neobdelanega surovega mleka dnevno, jih je le 1% doživelo srčni napad. Nekateri raziskovalci so takoj začeli trditi, da je razlika posledica splošno bolj zdravega življenjskega sloga tistih, ki so uživali mleko in maslo. Drugi pa so prepričani, da morata vsebovati mleko in maslo kakšne še neodkrite zdravilne lastnosti.
Leta 1929 je dr. J. E. Crewe iz Fundacije Mayo poročal o “dosledno odličnem” rezultatu uporabe surovega mleka v programih zdravljenja visokega krvnega tlaka, bolezni srca, diabetesa, bolezni ledvic, težav s prostato in tuberkuloze. Kasneje je izjavil, da je bila edina težava pri terapiji s surovim mlekom v tem, da je bilo zdravljenje preveč preprosto. Kot takšno seveda med zdravniško srenjo ni vzbudilo omembe vrednega zanimanja. Takšne rezultate pa lahko pripišemo le surovemu neobdelanemu mleku, saj pasterizirano mleko ne prinaša takšnih koristi, ampak večino zdravstvenih težav le poslabša.
Obstaja sicer možnost, da je pri interpretaciji rezultatov prišlo do kakšne napake, vendar če bodo rezultati preprosto pometeni pod preprogo in nikoli objavljeni v kateri od večjih zdravstvenih revij, bo to še en primer delovanja ‘zlatega pravila’. (‘Zlato pravilo’ preprosto pravi, da tisti, ki ima več zlata, postavlja pravila.)