8 prezrtih koristi najbolj prikrivanega naravnega zdravila
Sončni žarki lahko znižajo vaš holesterolVečina zdravnikov se ne zaveda, da lahko sončna svetloba (žarki) uravna, normalizira vaš holesterol. Seveda morajo tisti z visokim holesterolom razmišljati o prehrani, vendar je lahko terapija s sončnimi žarki (tudi sončenjem) zelo koristna.
“Človeško telo potrebuje ultravioletne žarke za razgradnjo holesterola. Tako prekurzor vitamina D 7-dehidroholesterol kot holesterol izvirata iz spojine imenovane skvalen. Dokazi potrjujejo, da se skvalen ob prisotnosti sončnega sevanja pretverje v vitamin D, v odsotnosti tega sevanja pa v holesterol.
To lahko razloži visoke ravni holesterola izmerjene pri ljudeh iz severnih krajev in sezonska odstopanja krvnega holesterola, ki so znana. Raven holesterola se pozimi zviša, enako kot se zniža raven vitamina D, kar je posledica možnosti izpostavljanja sončnim žarkom.
Sončni žarki lahko preprečijo in zdravijo raka
Že dolgo je znano, da lahko sončni žarki preprečujejo raka. To še posebej velja za raka dojke, najpogostejšega raka pri ženskah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je samo v ZDA več kot 50.000 primerov raka posledica premajhne izpostavljenosti soncu. Kot lahko ocenimo enega od najpomembnejših učinkov sončenja, nikoli niso resnično temeljito raziskali: uporabe sončnih žarkov kot močne dopolnilne terapije raka. Zakaj bi bilo to smiselno, lahko povzamemo iz študij, ki jih je leta 1941 v ZDA izvedel dr. Frank Apperly.
Proučeval je statistične podatke o smrtnosti zaradi raka po ZDA in Kanadi in ugotovil, da je bilo v mestih med 10 in 30 stopinj severne zemeljepisne širine za 85 % nižja smrtnost zaradi raka v primerjavi z mesti med 30 in 40 stopinjami zemljepisne širine; v primerjavi z mesti med 40 in 50 stopinjami severne zemljepisne širine za 118 % nižja smrtnost, in z mesti med 50 in 60 stopinjami severne zemljepisne širine celo za 150 % nižja smrtnost zaradi raka.
Torej bližje kot nekdo živi ekvatorju, manjše možnosti ima, da se pri njem razvije rak dojke, črevesja, pljuč ali jajčnikov. Dr. Apperly tako meni, da je izpostavljenost sončnim žarkom učinkovit način zmanjševanja smrtnosti zaradi raka. Prav žalostno je, da ni bilo v več kot 60 letih po tem odkritju, narejenega nobenega resnega napredka smeri uporabe takšnega zdravljenja.
Dr. Zane Kime in dr. John Ott sta opravila nekaj temeljnih raziskav daljnega leta 1959, in ugotavljala, da bi bila lahko uporaba sončnih žarkov koristna pri zdravljenju bolnikov za rakom, a nista uspela pridobiti sredstev za nadaljevanje raziskav takšnega zdravljenja. Dr. Kime je zdravljenje svojih pacientov z rakom dopolnjeval s sončenjem vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na žalost o tem ni veliko napisal, ker pa se je leta 1992 smrtno ponesrečil v gorah, je to znanje umrlo z njim.
Da medicina ne uporablja preprostih in poceni pristopov, kakršen je sončenje, je tragično prek vseh meja, vendar lahko razumljivo. Pri uporabi sončenja lahko zasluži le malokdo, če pa že, je to neprimerljivo manj od tistega, kar spravijo v žep različni udeleženci današnje izkrivljene paradigme zdravja z uporabo strupenih kemikalij, obsevanj in kirurgije.
Sončenje lahko zniža vaš krvni tlak
Drug presenetljiv učinek sončnih žarkov na človeško telo je pri krvnem tlaku. Že več kot pol stoletja je znano, torej vse od prvih poskusov z ultravijoličnimi žarki, da celo enkratna izpostavljenost zniža krvni tlak pri normalnem posamezniku ter ima še veliko opaznejši učinek pri posameznikih z visokim krvnim tlakom. Raziskava objavljena v reviji American Journal of Physiology že daljnega leta 1935 je razkrila, da je ultraviolično sevanje znižalo krvni tlak pri 60 do 70 % ljudi z visokim krvnim tlakom. Pri nekaterih ljudeh, ki so sodelovali pri poskusih, se je sistoličnim krvni tlak znižal celo do 40 mm/Hg.
Ena od razlag povezanosti krvnega tlaka in majhne izpostavljenost sončnemu sevanju je ta, da pripalje povečano izločanje paratiroidnega hormona, saj so v telesu shranjene le omejene količine vitamina D, do škodljivih učinkov na strukturo in delovanje krvožilnega sistema.
In koliko zdravnikov se bo pri visokem krvnem tlaku odločilo za zdravljenje s sončenjem? Prepričan sem, da redki. Tega podatka večina izmed njih preprosto ne pozna. Enako kot pri holesterolu je nujno razumeti, da igra inzulin glavno vlogo, in da je izbira prehrane in hranil bistvena za spopad s tem problemom.
Izpostavljenost soncu lahko uniči kronične virusne infekcije v krvi
Naj kar na začetku povem, da je to eden od najbolj navdušujočih in najmanj raziskanih vidikov vidikov sončne terapije. Za večino kroničnih bolezni se verjame, da imajo komponento infekcije. Bolezni srca, multipla skleroza in revmatoidni artritis so le nekatere.
Jasno je, da je za uspešno premagovanje ali omilitev teh bolezni potreben vsestranski holističen pristop. In do nedavna sploh nihče ni niti pomislil, da bi lahko sončenje in sončni žarki lahko pomagali tudi pri tovrstnih infekcijah.
Sončni žarki prodirajo dovolj globoko v kožo, da obsevajo kri, ki se pretaka po kapilarah, ki potekajo blizu površine. Raziskave kažejo, da izpostavljenost soncu, ali ultravioličnem sevanju iz umetnega vira, povečuje številčnost belih krvničk v človeški krvi.
Sončna svetloba povečuje koristnost telesne vadbe
Sončenje dviguje vsebnost kisika v človekovi krvi, kot tudi njeno sposobnost dostave kisika do tkiv, zelo podobno kot se dogaja pri telesni vadbi. Zato se ni čuditi izsldekom raziskav, da ima kombiniranje telesne vadbe z izpostavljenostjo soncu večji učinek na vzdržljivost, moč in mišični razvoj kot vsaka dejavnost posebej. Redna telesna vadba poleg tega znižuje krvni sladkor, enako tudi sončenje. To se pri normalnih posameznikih niti ne opazi, pri diabetikih, ki morajo za normalizacijo krvnega sladkorja jemati inzulin, pa je učinek prav dramatičen. Količina inzulina, ki je potrebna za normalizacijo ravni krvnega sladkorja, se lahko ob redni telesni vadbi ali pogostem izpostavljanju soncu, opazno zmanjša.
Sončenje lahko poveča vašo mišično moč
Zanimivo, o tem je v svoji knjigi pisal Shelton pred 70 leti: “Že v antiki je bilo znano, da sonce hrani mišice. Danes vsak športnik vključuje sončenje v redni načrt svojega treninga. Sončenje ne le povečuje velikost in sposobnosti mišic, ampak tudi zvišuje vsebnost kalcija v njih in prispeva k njihovi vztrajnosti. Za čvrstost športnikovih mišic je potrebna znatna količina kalcija. Takšne mišice vsebujejo neprimerno več kalcija od ohlapnih. Po koncu redne telesne vadbe se količina kalcija zmanjša.
Mišice, ki so izpostavljene soncu v zadostnih odmerkih, zrastejo večje, močnejše in imajo večjo moč krčenja tudi brez treninga, deloma zato, ker se v njih zviša vsebnost kalcija in delno zato, ker se izboljša splošna prehranjenost.
Sončenje izboljša sposobnost vašega telesa za razstrupljanje
Izpostavljenost soncu posleši izločanje strupenih kemikalij iz telesa. To je še posebej opazno pri dojenčkih, ki so še posebej dovzetni za zlatenico. Otroci s hudo zlatenico so do pred 50 leti potrebovali transfuzijo krvi, dokler ni neka medicinska sestra odkrila, da se otrokom s previsokim bilirubinom, ki so podvrženi sončenju, stanje nedvoumno izboljša.
Sončna svetloba lahko zmanjša propadanje zob
Neka ameriška raziskava iz leta 1939 je zajela 94.000 belih moških mladostnikov in razkrila jasno povezavo med izpostavljenostjo soncu in propadanjem zob. Tisti iz severovzhoda, kjer je srednja letnja osvetlenost s soncem manj kot 2.200 ur, so imeli kar dve tretjini več zobnih lukenj od tistih iz jugozahoda in so prejeli več kot 3.000 ur sonca letno.
Miti in zmote o zaščitnih kremah za sončenje
Močno zakoreninjen mit pravi, da sončenje povzroča raka. Veliko epidemioloških raziskav je nenatančnih in ne ovrednosti izsledkov o vzrokih in posledicah. Ne le, da zaščitna sredstva zmanjšajo sposobnost vašega telesa za prozvodnjo vitamina D, ampak so tudi polna toksičnih kemikalij. Drugi mit pravi, da zaščitna sredstva za sončenje varujejo pred rakom.
V vseh državah po svetu, kjer so priporočali zaščitna sredstva za sončenje in so se ta prijela, beležijo največji porast malignega melanoma, s spremljajočim porastom smrtnosti. V ZDA, Kanadi, Avstraliji, skandinavskih in sredozemskih državah je v zadnjih desetletjih melanom strmo naraščal, s tem, da je prišlo do največjega porasta po uvedbi zaščitnih sredstev za sončenje.
Zakaj je sončno sevanje pred stoletji padlo v pozabo?
V knjigi, dr. Richarda Hobdaya The Healing Sun, si lahko preberemo podroben pregled zgodovine sonca in zdravja. Sledi nekaj odlomkov iz knjige:
“Sončenje je starejše od zapisane človeške zgodovine. Divjaki, primitivna plemena, mali otroci in živali instiktivno iščejo dobrotvorne učinke sonca. Dokazi o uporabi sonca v namene povrnitve zdravja in njegove ohranitve, lahko najdemo v vseh zgodovinskih obdobjih, pri vseh ljudstvih, divjakih ali civiliziranih. Pozitivne dokaze o higienski uporabi sonca najdemo pri starih Egipčanih in drugih ljudstvih. Babilonci, Egipčani in Asirci so imeli sončne vrtove; Grki heliose; Rimljani solarije.“
“V starem Rimu so le redki postali zdravniki, saj medicina ni bil spoštovan poklic. Da bi tako ohranili svoje zdravje, so se zanašali na:
· sanitarije v hišah
· dobro oskrbo z vodo
· higieno
· telesno vadbo
· sončenje
Rimski učenjak Plinij Starejši (23-79 l. n. š.) ki je bil oster kritik zdravnikov svojega časa, je opisal sončenje kot najboljše od samopredpisanih zdravil.“
“S padcem Rima in vzponom krščanstva, je helioterapija (sončna terapija) padla v nemilost. V Rimu, kot tudi v Grčiji, je bila helioterapija tesno povezana s čaščenjem sonca. Zgodnji kristjani so bili dolgotrajno in mučno bitko proti poganskim kultom sonca, in ko je enkrat njihova cerkev prevladala, niso izgubljali časa in uničili čaščenje sonca v vseh njegovih oblikah.“
“Na žalost je znanje o zdravilni moči sonca izginilo iz kolektivne zavesti ravno nekako v tem času. Srednji vek je poskrbel za zamrtje terapij s sončnim obsevanjem v Evropi za več kot tisočletje. Med tem tisočletjem norosti so bili edini zdravniki, ki so se posluževali terapij s sončenjem Židje in Arabci.”
Ponovno odkritje sonca za zdravje
Zdaj razumemo verske razloge, zakaj je bilo sonce izrinjeno iz uporabe v zdravilne namene v starih časih. (Zanimivo je, da so bila v času, ko so odkrili Ameriko, bolj omikana indijanska ljudstva na obeh kontinentih ravno tako častilci sonca.)
V moderni dobi je prišlo do prve omembe sončenja kot zdravilnega sredstva nekako okoli leta 1840, ko angleški zdravnik dr. George Bodington, objavil znano razpravo o uporabi svežega zraka in sonca pri zdravljenju tuberkoloze (TB). V tistem času je bila stopnja smrtnosti za to boleznijo med britanskim prebivalstvom kakšnih 20%.
Danes je kakšna tretjina svetovnega prebivalstva okužena s TB. Vendar v veliki večini primerov ohranja imunski sistem telesa bakterije neaktivne ali uspavane. Aktiviranje TB bakterij lahko povzroči splošno slabo zdravstveno stanje, slabo delovanje imunskega sistema, podhranjenost, stres, alkoholizem, pomanjkanje spanja in zloraba drog. In vendar do tega pride le pri 5 do 10 % ljudi.
Sonce zdravi tuberkolozo
“Sončna svetloba lahko prepreči, da bi se razvila tuberkoloza pri občutljivih posameznikih s tem, da ohranja visoke ravni vitamina D, kot lahko prepreči širjenje bolezni v bivališčih z neposrednim uničenjem bakterij. To je tudi razlog, zakaj so v preteklosti tako tesno povezovali sončno svetlobo in tuberkolozo. Zdravilne učinke na tuberkolozne bolnike so začeli širše sprejemati na začetku 20. stoletja, še veliko pred odkritjem antibiotikov. Terapija s sončenjem se je uporabljala predvsem z namenom preprečitve izbruha bolezni pri ljudeh, ki so bili ogroženi ter za izogibanje kirurškim posegom pri tistih, ki so že oboleli.“
Za uporabo sončnega sevanja so podelili Nobelovo nagrado
Dr. Arthur Downes je prvi, ki je v moderni dobi opravil raziskave o uporabi sončnega sevanja za namene zdravljenja. Leta 1887 je objavil svoja znanstvena odkritja, da je direktno sončno obsevanje hitro uničujoče za večino bakterij.
Nemški fizik in bakteriolog Robert Koch je tri leta kasneje dokazal, da je sončna svetloba smrtonosna za bakterije, ki povzročajo tuberkolozo. Koch je ravno tako odkritelj vzroka tuberkoloze, mycobacterium tuberculosis, osem let prej. Koch je prejel Nobelovo nagrado leta 1905.
Koch je usmeril pozornost na pomemben del, ki ga igra sonce v preventivi tuberkoloze, ki je bila ob koncu 19. stoletja prepoznana kot nalezljiva bolezen, in ne dedna kot so mislili dotlej.
Druga Nobelova nagrada je bila podeljena leta 1903 dr. Nielsu Finsenu za odkritje, da lahko sončno obsevanje učinkovito zdravi Lupus. Začuda je to stoletje staro odkritje dr. Finsena, prvega sodobnega zdravnika, ki je uporabljal sončno sevanje v medicini in raziskoval njegove učinke po znanstvenih metodah, praktično skoraj povsem zanemarjeno med sodobnimi pristopi k zdravljenu. Verjetno je naredil vseč za popularizacijo pomena svetlobe kot kdorkoli pred in po njem.
Njegov zahvalni govor na podelitvi Nobelove nagrade si lahko (v angleščini) preberete tukaj.
Sončna terapija pade zopet v nemilost
Po II. Svetovni vojni je napredek bivalne kulture in prehrane privedel do zmanjšanje pogostosti bolezni, katero so najpogosteje zdravili s sončnim obsevanjem. Ko sta postali antibakterijski zdravili kot sta penicilin in streptomicin široko dostopni v petdesetih letih prejšnjega stoletja, se je tipična medicinska praksae spremenila do neprepoznavnosti. Ti novi zdravili sta ponudili možnost hitre ozdravitve cele pahljače različnih infekcij, zatorej higienskih in zdravilnih svojstev sonca niso jemali več tako resno kot prej.
Tako je konvencionalna medicina rekla kamor je šel bik, naj gre še štrik in terapija s sončnim obsevanjem, sončenjem, je postala nemoderna in se je kmalu znašla na mestu zgodovinske zanimivosti.
