Konoplja za zmago
V osemdesetih je po mreži ljubiteljev konoplje začel krožiti štirinajstminutni film. Za film z naslovom Hemp for Victory, je veljalo, da ga je leta 1942 posnelo Ameriško zvezno ministrstvo za kmetijstvo (USDA). Pozival je ameriške poljedelce, naj gojijo konopljo in z njo podprejo vojake na fronti, tudi s stavki, kot je: “Ameriška konoplja bo spet poprijela za puško – konoplja za privezovanje in vleko ladij, konoplja za škripce in opremo, konoplja za nešteto mornariških potreb, tako na morju kot na obali!” Japonci so pretrgali ameriško oskrbovanje z uvoženo konopljo za vrvi, ki jih je samo ena ladja rabila 10.000 metrov; film je prepričeval, da ni domoljubnejšega dejanja od gojenja hektarov in hektarov konoplje za svojo domovino.
Toda, ali bi ministrstvo za kmetijstvo res lahko posnelo film, ki povzdiguje zasluge Cannabis sative, ko pa se je vlada že vrsto let bojevala, da bi jo uničila? Če je film pravi, bi lahko resno ogrozil uradno stališče, da je konoplja “morilka mladine”, ki nima mesta v družbi.
Vlada Združenih držav je zanikala, da bi kdajkoli posnela tak film in na splošno se je domnevalo, da gre za potegavščino. Jack Herer in drugi aktivisti so o filmu povprašali na vseh državnih uradih, kar so se jih domislili in povsod so dobili enak odgovor. Enega značilnih je prispeval John Van Calcar iz Službe za kmetijske, stabilizacijske in ohranitvene storitve (Agricultural, Stabilization, and Conservation Service):
“Stopili smo v stik z washingtonskim uradom USDA in z Zveznim avdio centrom, a nismo našli nobenega filma z naslovom “Hemp for Victory” ki bi ga produciral kateri od oddelkov zvezne vlade.”
Odločeni, da gredo do konca, so Herer, Carl Packard in Maria Farrow sami preiskali knjižnico USDA v Beltsvillu v Marylandu. O Hemp for Victory ni bilo nobenega zapisa. Zagotovili so jim tudi, da bi film, ko bi sploh obstajal, zagotovo imeli v knjižnici. Zatem je trojica izčrpno, a brez uspeha pregledala še modernizirano kartoteko, mikrofilme in elektronsko dokumentacijo filmske zbirke Kongresne knjižnice. Knjižničarji so jim spet zagotovili, da zapisek ne more kar tako izginiti iz seznama.
Herer, Packard in Farrow so bili končno prepričani, da zapisa o filmu ni, in so se že pripravili, da odidejo, ko se je Hererju utrnila še zadnja zamisel. “Kje bi iskal,” je vprašal knjižničarko, “če bi prišel sem v štiridesetih ali petdesetih letih? Verjetno me ne bi poslali brskati po elektronski dokumentaciji?”
“Nikakor,” je odvrnila knjižničarka, “pogledali bi v staro kartoteko.” “Pa ste se je že znebili?” je vprašal Herer. “Ne, še vedno jo imamo,” je rekla knjižničarka in odpeljala Hererja v sobo, kjer so jo hranili. Tam, med prašnimi papirji, je Herer našel naslednji zapis:
Hemp for victory (film)
ZDA, Ministrstvo za kmetijstvo, 1942.
14 min., cb, 16 mm.
ZDA, Ministrstvo za kmetijstvo, 1942.
14 min., cb, 16 mm.
Vsebina: Razloži, da nas je vojna odrezala od vzhodno indijskih grobih vlaken in poudarja potrebo po v Ameriki pridelani konoplji, ki jo rabijo vojska in civilisti. Prikazuje kmečka opravila pridelovalcev konoplje v Kentuckyju in Wisconsinu.
Druga kopija. 35 mm.
1. Konoplja – ZDA
1. Ministrstvo za kmetijstvo
633.53 Fi E 53-370
Ministrstvo za šolstvo. Služba za vizualno izobraževanje.
Rowan Robinson
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.
Naročite jo lahko za vsega 28,21 EUR. Poštnino plača kupec.
