Konoplja in zdravje

 
Ko slišimo prošnje, naj se ohrani narava – gozd, voda – jih vedno ne vzamemo resno. Seveda, varovanje okolja je krasna beseda, vendar ni del našega življenja. Kaj ima z nami opraviti poseka v amazonskem gozdu ali ozonska luknja nad Antarktiko?
 
Ta ločnica med nami in naravo pa je plod našega razuma in nobeno naključje ni, da se škoda, ki jo prizadenemo nebesnemu telesu, na kateremu živimo, odraža na nas. Poseke se zažirajo v naše gozdove in čudne, nove rakave tvorbe pustošijo po naših telesih. Vrste izumirajo v istem tempu, kakor se redčijo vrste človeških spermijev. Dioksin se pretaka po naših rekah in prodira v naš krvotok. Pesticidi z naših bombažnih polj se bodo resda sprali stran – a kje je to?
 
Naravo jemo, pijemo in dihamo vsako minuto, dan za dnem. Zato ne bi smelo zveneti nenavadno, da je rastlina, ki je ključ do zdravja in ohranjanja našega sveta, stoletja pomagala ohranjati tudi naša telesa. Kjerkoli je rasla, so konopljo imeli za dragoceno zdravilno rastlino. Z njo so zdravili prebavne motnje, nevralgijo, nespečnost, depresijo, migreno in vnetja. Ženske so si z njo pomagale pri rojevanju, spodbujale izločanje mleka in si lajšale menstrualne krče.
 
Prvo zabeleženo zdravljenje s konopljo sega v leto 2300 pred našim štetjem, ko je legendarni kitajski cesar Shen Nung predpisoval chu-ma (žensko konopljo) za zdravljenje zaprtja, protina, beriberija, malarije, revmatizma in menstrualnih težav. Shen Nung je uvrstil chu-ma med Vrhunske eliksirje nesmrtnosti.
 
Kitajski zeliščarji so priporočali huo ma ren (ognjena konopljina semena) v odmerkih od devet do petnajst pa vse do petinštirideset gramov za krepitev yina (ženskega nacela), za preprečevanje starostne zapeke, okrevanje po vročicah in proti slabokrvnosti. V kitajskem zdravilstvu imajo konopljo za sladko, nevtralno in hladilno, deluje pa prek želodčnih kanalov, debelega črevesa in vranice. Kadar jo nanesemo na kožo ali pojemo, pospešuje celjenje ran in razjed. Pretirana ali dolgotrajna raba lahko povzroči vaginalni izliv pri ženski ali polucijo sperme pri moškem. Na Kitajskem mešajo konopljo z zeliščnimi izvlečki in jo prodajajo kot odvajalo.
 
Tako starodavni ajurvedski sistem indijske medicine kot arabski sistem Unani Tibbi na veliko uporabljata konopljo. Navadno jo mešata z drugimi rastlinskimi, rudninskimi in živalskimi snovmi, ki nevtralizirajo narkoticni učinek in poudarijo zdravilno moč. Razprava iz desetega stoletja, Anandakanda, opisuje petdeset načinov priprave bhanga za kure, pomladitev in afrodizijak.
 
Ajurvedski zdravniki v Indiji z bhangom zdravijo na ducate bolezni in zdravstvenih težav vključno z drisko, epilepsijo, delirijem in norostjo, kolikami, revmo, gastritisom, anoreksijo, jetiko, fistulami, bruhanjem, vročino, zlatenico, bronhitisom, gobavostjo, boleznimi vranice, sladkorno boleznijo, prehladom, slabokrvnostjo, menstrualnimi bolečinami, elefantiazo, astmo, protinom, zaprtjem in malarijo. Druge pripravke iz konoplje uporabljajo za uspavalo, za izločanje seča in proti hidrofobiji (pri steklini), krvi v urinu, hemoroidom, senenemu nahodu, astmi in boleznim kože.
 
Konoplja je bil priljubljeni ljudski lek srednjeveške Evrope in so jo s častmi omenjali kot zdravilno rastlino v knjigah o zeliščih William Turner, Mattioli in Discobas Taberaemontanus. Nicholas Culpepper (1616-1654) je v svojem leksikonu zelišč omenil, da “emulzija ali zvarek iz semen lajša napade kolik, pomirja nevarne telesne sokove v črevesju in ustavlja krvavenje iz nosu, ust in iz drugih mest.”
konoplja 
 
Rowan Robinson
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
 
Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.
 
Naročite jo lahko za vsega 28,21 EUR. Poštnino plača kupec.

 
 
 
 

Konoplja in okolje

… to, kar bi potrebovali, je nova proizvodnja, ki bi zadovoljila potrebe, ki jim sedaj strežejo fosilna goriva in les; taka, ki ne onesnažuje zemlje, zraka ali vode in se sama obnavlja; samozadostna pridelava lokalnega značaja, ki ne izkorišča drugih niti ni odvisna od tujine in bi zaposlila državljane, ki so delali v naftni, lesni in kemični industriji.

Recimo, da so odkrili rastlino, ki čudežno izpolnjuje vaše želje – in ki celo čisti onesnaženo prst. Mar ne bi vlada pohitela, spodbudila gojenje te rastline in spremljevalno industrijo s posebnimi programi? No, vlada Združenih držav je namesto tega rastlino prepovedala.

Rastlina, ki se je znašla v takšnem položaju, je seveda konoplja. Cannabis sativa. In okoliščine se ne nanašajo le na ZDA. Vsaka industrializirana država je soočena s propadanjem okolja in bi si lahko našla rešitelja v tej rastlini. Vse zvrsti konoplje pa so v ZDA prepovedane, tudi tiste, ki ne vsebujejo zadostne količine THC-ja, psihoaktivne kemične snovi v konoplji. Naj citiramo ekološkega aktivista Andyja Kerra: “Odpadla vam bodo pljuča, preden boste zadeti od kajenja industrijske konoplje.” Zakaj ZDA ne ločijo med navadno konopljo in psihoaktivno marihuano, ko pa že toliko drugih držav goji konopljo, je provokativno vprašanje. Toda če se strinjaš z osmotično teorijo o razsvetljevanju vlade – da se bo zavedla problema šele, ko ga bodo razumeli skoraj vsi njeni državljani – je jasno, da je treba začeti s sejanjem informacij. Kaj je torej tako čudovitega na tej konoplji?

konoplja 

Rowan Robinson
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI

 

Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.

 

Naročite jo lahko za vsega 28,21 EUR. Poštnino plača kupec.


Konoplja: obnavljajoče se bogastvo

Čeprav je neprestana rast eden središčnih konceptov ZDA in naše ekonomije, je tudi naša dežela omejena. Kot kaki bogati dediči smo nasledili veliko glavnico naravnih bogastev, ki se je kopičila tisočletja. Ta glavnica daje letno le toliko in toliko obresti; če iz nje črpamo, ne da bi jo bogatili, načenjamo kapital in če bomo s tem nadaljevali, bomo nekega dne odkrili, da je bankrotiral ves planet.

Nekdaj so kmetje zelo pazili na svojo zemljo. Na njej so živeli in si jo velikokrat predajali iz roda v rod, tako da jim je skrb za potomstvo narekovala, da jo sproti hranijo in čim manj osiromašijo. To trdoživo, sonaravno poljedelstvo se je večinoma končalo s posodabljanjem kmetij in industrijo. Ko nismo več živeli na kmetiji ali v gozdu, smo izgubili tudi motiv, da bi ju ohranili, in po milijonih let varčnosti je nastopila zapravljalna mrzlica, ki še dandanes načenja naravna bogastva. Naš kapital se dnevno krči v obratnem sorazmerju s potrebo po sonaravnem kmetijstvu.

Sonaravno, ekološko kmetijstvo, zahteva oživitev tradicionalnega gojenja več kultur naenkrat, seveda s pomočjo sodobne opreme in načinov spravila ter predelave pridelka. Konoplja, ki se jo goji zaradi vlaken, je očitno najboljši kandidat za to nalogo, ker zlahka razpade in se je znebiš brez posebnih težav z odpadki. Rastlina potrebuje za razliko od drugih, za vlakna gojenih kultur, relativno malo gnojenja in potrebuje, ker ima le nekaj naravnih sovražnikov, malo ali nič pesticidov.

konoplja

Rowan Robinson
VELIKA KNJIGA O KONOPLJI
 
Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.
 
Naročite jo lahko za vsega 28,21 EUR. Poštnino plača kupec.