Zakaj se ljudje cepijo proti gripi?

Zakaj se ljudje cepijo proti gripi? To vprašanje je več kot zanimivo, še predvsem v luči učinkovitosti oz. neučinkovitosti le-tega.
 
“Uradna medicina si pripisuje nekatere zasluge za napredek v zdravju, ki si jih ne zasluži. Večina ljudi misli, da je zmaga nad nalezljivimi obolenji v zadnjem stoletju prišla po zaslugi izumitve imunizacije. Dejstvo pa je, da so bile kolera, tifus, tetanus, davica in oslovski kašelj, itn. v upadanju, še preden so bila dostopna cepiva proti njim – kar je posledica boljših sanitarnih praks, naprednejše kanalizacije in boljše distribucije hrane in vode.”
 ~ Dr. Andrew Weil, Health and Healing

 
Kanadska komedijantska skupina je pred časom pripravila zelo zabavno predstavo na temo cepljenja proti gripi. Napravili so seznam sestavin tipičnega cepiva proti gripi in sestavine eno za drugo dodajali v mešalnik. Med predstavo so še spraševali ljudi “s ceste” in jim zastavljali precej osnovna vprašanja o cepivu proti gripi. Večina ljudi ni znana našteti sestavin. Prikazana raven neznanja, je bila odlična podlaga za komedijo. Res zabavno!
 
In to me pripelje do vprašanja, ki ga zastavlja ta sestavek – zakaj za boga se ljudje cepijo?

Prednosti cepljenja – sumljivo?

Dobršen del prosto dostopnih informacij izrisuje dokaj zadržano sliko o cepljenju, torej sliko, ki je v precejšnjem nasprotju s trditvami prevladujoče ortodoksne medicine. Po navedbah zasebne avstralske spletne strani Vaccination Debate, obstaja malo, če sploh kaj na podatkih temelječe osnove za mnenje, da je cepljenje tako pomembno, kot se ga pogosto prikazuje. To postane očitno, ko človek primerja čas pred uvedbo večine cepiv in zmanjšanjem števila smrtnih žrtev za bolezni, ki naj bi jih cepiva odpravila. Čeprav je kar nekaj primerov tega fenomena, sem vključil samo dva, ki ju vidite spodaj. Bodite pozorni na letnice, ki se nahajajo na osi X.

 

ospice5 oslovski-kaselj4
 
Sam nisem niti epidemiolog, niti imunolog, ampak ti podatki – čeprav vzeti iz Avstralije – so očitno povedni na več ravneh. Bodite pozorni, kdaj so se cepljenja pričela. Primerjajte to s padanjem krivulje. Zdi se precej očitno, da so imela cepljenja kaj majhen, če sploh kakšen, učinek na stopnjo smrtnosti. In to je natančno to, kar navaja dr. Weil v citatu na začetku tega sestavka. In on še zdaleč ni edini. Tu se nadaljuje.
 
Andrew Saul, na spletni strani DoctorYourself.com navaja v nedavnem občasniku:
“Obstaja množica dokazov, da so cepljenja vse prej kot koristna. Častivredna British Anti-Vaccination League (in, glej ga zlomka, njihov član George Bernard Shaw) je bila na ves glas proti. Pisci o homeopatski medicini pogosto v svoje tekste vključujejo navodila, kako zdraviti vakcinozo, oziroma stranske učinke cepljenj (Clarke, 1972). Brez dvoma ameriška vlada ne more brez zadržkov reči, niti da so cepljenja varna, niti nujna. Konec koncev so o zloglasnem cepivu proti svinjski gripi v sporočilu za javnost FDA leta 1976, ki ga imam pred seboj, navajali naslednje: ‘Nekateri blagi stranski učinki – občutljivost v roki, blaga vročina, utrujenost – lahko nastopijo pri manj kot 4% (cepljenih) odraslih. Resne reakcije na cepivo proti gripi so zelo redke.’ Toliko o bianco trditvah o varnosti. Mnogi se dobro spominjajo zelo pogostih in zelo resnih stranskih učinkov cepiva proti svinjski gripi, ki so povzročili opustitev zveznega imunizacijskega programa.”
 
Dr. Joseph Mercola, na spletni strani Mercola.com v enem svojih člankov sprašuje: Ali si želite v VAšEM krvnem obtoku katero od naslednjih sestavin?
  • Etilen glikol (antifreeze)
  • Fenol, znan tudi kot karbolna kislina (ki se uporablja kot razkužilo, barvilo)
  • Formaldehid, znan povzročitelj raka
  • Aluminij, ki ga povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo in napadi in povzroča raka pri laboratorijskih miškah (uporablja se ga za aktiviranje odziva protiteles)
  • Thimerosal (živosrebrno razkužilo/konzervans) lahko povzroči možganske okvare in avtoimuna obolenja
  • Neomycin in Streptomycin, (uporabljana kot antibiotika) pri nekaterih ljudeh povzročata alergične reakcije.
Cepiva poleg tega pridobivajo iz živalskega ali človeške tkiva, kot je tkivo opičjih jeter, kokošji zarodki, zarodkovne celice morskih prašičkov, krvni serum telet in človeške diploidne celice (iz izrezanih organov splavljenih človeških zarodkov, kot je to primer pri cepivu za rdečke, hepatitis A in norice).
 
Da je thimerosal prepovedan v več državah, medtem ko se uporablja in celo reklamira s strani nekaterih zdravniških združenj v ZDA, je prav tako prav zanimivo.
 
Iz spletne strani NewsTarget imamo na voljo izvleček, ki govori o “zmernih koristih”, ki jih lahko pričakujemo od cepljenja proti gripi:
“V svojem pregledu 71 študij je dr. Daniela Rivetti s kolegi z oddelka za javno zdravstvo v Astiju, Italija, odkrila, da cepljenje proti gripi prepreči 45 odstotkov gripi podobnih obolenj, sprejemov v bolnišnico in z gripo povezanih smrti med oskrbovanci domov za ostarele in tistimi, ki potrebujejo dolgotrajno nego. Cepljenje proti gripi prepreči vsega 25 odstotkov teh izidov pri starostnikih, ki še vedno žive v družbi.
 
NewsTarget je nedavno objavila še rezultate nove analize strokovne revije British Medical Journal, ki je pokazala, da je ”cepivo proti gripi praktično brez vrednosti’.’ Prispevek navaja:
“Dr. Tom Jefferson, koordinator ustanove Cochrane Vaccines Field v Rimu, Italija, je izvedel obsežen pregled predhodnih študij učinkovitosti neaktiviranih [mrtev virus] cepiv proti gripi pri sprejemih v bolnišnico, stopnjah smrtnosti in odsotnosti z dela.”
 
Dr. Jefferson poroča, da medtem ko so se priporočila za cepljenje v zadnjih letih pomnožila, podatki kažejo, da so ta v glavnem neučinkovita pri tistih delih prebivalstva, katerim jih najbolj priporočajo. Nič čudnega torej ni, da so se o tem poročilu razpisali tudi drugi.
Celo bolj osrednji mediji so poročali, da gre pri cepivu proti gripi za “veliko besed za nič.” Zanimivo, da istega dr. Jeffersona, ki ga navajajo na spletni strani NewsTarget, navaja tudi članek, ki je bil prvotno na spletni strani (a ne prosto dostopen) Medline. Sam sem ga našel na spletni strani HealthCentral.com, pod naslovom “študija postavlja pod vprašaj vrednost cepiva proti gripi“. Ta prispevek navaja:
“Bili smo žrtev prenapihnjenih pričakovanj, glede tega, kaj lahko cepivo resnično zagotovi,” pravi avtor študije dr. Tom Jefferson. … “Upam, da bodo ameriški in evropski davkoplačevalci postali pozorni in začeli postavljati vprašanja.”
 
Prispevek se nadaljuje takole:
“Na koncu dr. Jefferson zaključuje, da ima cepivo proti gripi malo ali celo nič učinka na mnoge od ciljev kampanje proti gripi, kot so to bolnišnični stalež, odsotnost z dela, ali smrt zaradi gripe in njenih zapletov.”
 
Po vseh teh informacijah ni nikakršnega dvoma, da je koristnost cepiva proti gripi v najboljšem primeru vprašljiva. To kažejo objektivni podatki o cepivu samem. In vendar strokovne in državne inštitucije nadaljuje z njegovim vsiljevanjem. Glede na to, da ne sprejemam tako zlahka paradigme naključnega zla v ljudeh, morajo obstajati določeni razlogi, poleg nevednosti, ki ženejo tiste vplivne na oblasti, k podpiranju masovnega cepljenja celotnega prebivalstva.
 

Pomanjkljivosti cepljenja – očitne?

FDA priporoča cepljenje. Glede na moje mnenje o tej organizaciji, je zame njihovo priporočilo skoraj enakovredno priporočilu v nasprotno. Socialistična paradigma, po kateri deluje FDA, praktično zagotavlja, da njihove odločitve ne bodo v korist “uporabnikov.” Kot sva dejala z Manuelom Loro v enem prejšnjih člankov:
“Razlika med trgom in državo je v tem, da pri slednji ne delujejo mehanizmi negativne povratne informacije. Na trgu podjetje, ki naredi napako, kupci ostro kaznujejo. Pri državni inštituciji se ne more zgoditi nič podobnega. Ko naredi napako FDA, ne propade ali zmanjša števila zaposlenih; ni je možno bojkotirati ali zaobiti; človek ne more iskati drugega sistema nadzora kakovosti ali certifikacije. Dejstvo je, da smo neizogibno vezani na FDA in vse ostale državne agencije skozi davke. Država nima nobene spodbude, da bi bila bolj učinkovita ali izboljševala kakovost, ker se lahko vedno zanese na konstanten dotok sredstev.”
 
Tako nam je praktično zagotovljeno, da niti najbolj v nebo vpijoče slabe odločitve ne bodo kaznovane, saj je eksternalizacija tveganja neizogibna posledica države prisile.
 
Ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) cepljenje svetuje vsakomur, vključno z mladino in starostniki. In vendar ne morem izbrskati dovolj informacij, ki bi s podatki potrdile to potrebo. Na spletni strani Medline naletimo na nekaj pozitivnih podatkov o cepivih proti gripi in njihovi učinkovitosti. Članek z naslovom „študije potrjujejo učinkovitost cepiva proti gripi” navaja:
“Na podlagi nadzornih podatkov raziskovalci predvidevajo, kdaj se lahko pričakuje višek sezone gripe. Poleg tega anketirajo starše, kakšne simptome, če sploh, so imeli sami in njihovi otroci, kakšna zdravila so nabavili in koliko obiskov zdravnika in izgubljenih šolskih dni, ali odsotnosti z dela so zabeležili.”
 
Članek se nadaljuje takole:
“Skupina je odkrila občutno zmanjšanje obolevnosti za gripi podobnimi obolenji, tako pri odraslih, kot pri otrocih v gospodinjstvih s cepljenim otrokom v primerjavi z gospodinjstvi z necepljenim otrokom. Raziskovalci so poleg tega zaznali občutno nižje številke pri obiskih zdravnika, manjšo uporabo zdravil na recept in zdravil brez recepta in zmanjšanje števila dni odsotnosti iz šole pri osnovnošolskih in srednješolskih otrocih iz cepljenih gospodinjstev.”
 
To je zagotovo pozitivno priporočilo, a v najboljšem primeri dokaj mlačno, še posebej v primerjavi z nasprotujočimi podatki, ki so bili objavljeni v reviji The Lancet. Celo vsi osrednji medijski viri niso risali rožnate slike, kar dokazuje članek „Pozivi k univerzalnemu cepljenju“, ki je bil pred nekaj leti objavljen na spletni strani National Women’s Health Resource Center. Ta članek navaja:
“Logična podlaga univerzalnega cepljenja izhaja iz koncepta ‘skupinske odpornosti,’ ki trdi, da pri več cepljenih članih skupnosti kroži skupno manj virusa, in ljudje, še posebej bolj občutljivi, imajo manj možnosti, da bi se nalezli bolezni.”
 
Članek pa se nadaljuje takole:
“Vendar pa je ta članek v precejšnjem nasprotju s študijo, ki je bila objavljena v strokovni reviji The Lancet, ke je razkrila, da tudi pri ljudeh, katerim cepljenje najbolj priporočajo (starostniki), zaščita ne presega 30 odstotkov.”
 
Torej medtem, ko lahko najdemo nekaj pozitivnih podatkov s strani nekaterih osrednjih medijev, obstaja nezanemarljiva količina podatkov, tako s strani vodilnih (npr. The Lancet) in ne tako zelo osrednjih (npr. dr. Mercola), ki postavlja pod vprašaj koristnost in učinkovitost cepiva proti gripi. V najboljšem primeru se zdi, da se človek odloča za vnos tuje spojine z verjetno zgolj 25–45% učinkovitostjo in obenem upa, da ne bo prišlo do kakšnih stranskih učinkov. (Si kdo želi igrati Rusko ruleto?)
 
Drug raziskovalec v članku na strani HealthCentral.com pravi:
“Moje priporočilo se glasi, definitivno pojdite in se cepite proti gripi, še posebej če ste starejši.”
 
Po drugi strani pa CDC poroča tudi, da vsega 36.000 ljudi v ZDA umre zaradi okužbe za gripo vsako leto. Primerjajte to številko s tole cvetko, ki so jo objavili na spletni strani Medical News Today:
“V povprečju je v letih 2000, 2001 in 2002 v ZDA vsako leto umrlo po 195.000 ljudi za potencialno preprečljivimi bolnišničnimi zdravniškimi napakami, navaja nova študija, v kateri so pregledali 37 milijonov bolnišničnih kartotek. Rezultate študije je objavilo podjetje za kakovost v zdravstvu, HealthGrades.”
 
Zdi se precej očitno, da je vse, kar lahko kdo stori, da se izogne bolnišnice, očitno dober prvi korak. še vedno ne najdem nikakršnega utemeljene razloga za razmišljanje, da so cepljenja bistvena komponenta zdravega življenjskega sloga, razen če se zadovoljimo s tem, da je nekaj boljše kot nič. A to mi kljub temu ne zveni kot učinkovita strategija imunizacije.
 
Če se opremo na zgornje številke, vidimo, da bo več kot petkrat več ljudi umrlo zato, ker so se znašli v bolnišnici in ne bodo imeli te sreče, da bi se izognili preprečljivi napaki, kot pa jih bo umrlo za gripo, če jih seveda v bolnišnico ne spravi cepivo. Kot lahko vidim, imate veliko večje možnosti ob zanašanju nase, še posebej če upoštevamo podatke o učinkovitosti.
 
Po navedbah dr. Mercole imajo miti o cepljenju večjo težo, kot cepiva sama. Na primer:
  • Mit: Cepiva so varna.
  • Resnica: “Cepljenja povzročajo nezanemarljivo število smrti in nezmožnosti ter strahovite osebne tragedije in finančne stroške neinformiranim družinam.”
  • Mit: Cepiva so učinkovita.
  • Resnica: “Dokazi navajajo, da je cepljenje nezanesljiv način preprečevanja bolezni.”
  • Mit: Cepiva so odgovorna za nizko stopnjo obolevnosti po svetu.
  • Resnica: “Nejasno je, kakšen učinek, če sploh kakšen, so imela cepiva na upad nalezljivih bolezni v 19. in 20. stoletju.” (Zgornja grafikona ponazarjata to resnico.)
 
Dokler tovrstnih mitov ne razkrijemo, takšnih kakršni so – v najboljšem primeru pretiravanje, v najslabšem laži – se bodo ljudje, ocenjujem, še naprej postavljali v vrsto za cepljenje proti gripi in drugim boleznim. In še huje je, da se bodo mnogi odločali še za prostovoljna cepljenja, kakršno je HPV (human papiloma virus), kar je po mojem mnenju povsem nespametno. Večino takšnega vedenja lahko pripišemo posledicam ognjevitih propagandnih kampanj s strani državnih in paradržavnih inštitucij. (Celo v času, ko prihaja na plano vse več poročil o smrtnih žrtvah zaradi stranskih učinkov cepiv, Merck lobira naprej?) Zakaj prihaja do tega? Iz vedno enakih, starih razlogov. Ljudje še naprej izkoriščajo moč države za lastno bogatenje.
 

Promoviranje cepljenj – Dobičkonosno?

Po navedbah Barbare Fisher, ki je bila deset let članica ameriške US National Vaccine Advisory Committee:
“Imamo pokvarjeno znanost in pokvarjeno medicino prevedeno v zakone, ki zagotavljajo velike dobičke proizvajalcem cepiv, ki zagotavljajo, da karierni birokrati v javnem zdravstvu izpolnjujejo zastavljene cilje masovnih cepljenj, ki so jih obljubili politiki, katerih proračune polnijo, in imajo pediatri stalen dotok pacientov … Kot so farmacevtske družbe pogosto izjavljale na sestankih, katerih sem se udeleževala, v primeru, da cepiva, ki jih proizvajajo, ne dobijo mandata za masovno cepljenje, oni ne pokrijejo vlaganj v raziskave in razvoj in ne ustvarijo dobička, ki ga hočejo. V medicinski literaturi se objavljajo uradne študije tveganj cepljenj, ki naj bi dokazovale, da pri cepivih ni vzroka in učinka. Česar pa bralec ne ve, je to, da te študije pogosto zasnujejo in izvedejo zdravniki, ki sede v odborih za oblikovanje cepitvene politike na, denimo, Centru za nadzor bolezni … in da marsikdo od teh zdravnikov prejema finančna sredstva s strani proizvajalcev cepiv za svoje univerze in priča kot strokovni izvedenec na sojenjih v primerih poškodb, ki jih povzročijo ta ista cepiva. Zopet drugi pa so v službi države in z enim očesom osredotočeni na napredovanje po lestvici ministrstva za zdravstvo in z drugim na bodočo službo pri katerem od proizvajalcev cepiv po upokojitvi iz javne službe. Mnogi od teh istih zdravnikov sedijo še v uredniških odborih največjih medicinskih strokovnih revij, kot sta denimo Pediatrics in JAMA, kjer odklanjajo prostor za objavljanje študij ali pisem tiste peščice poštenih zdravnikov, ki si upajo izpodbijati njihova zatrjevanja, da pri cepivih ne moremo govoriti o vzroku in posledici.”
 
Iz mojih lastnih izkušenj z raziskavami in razvojem reguliranih medicinskih naprav vem, da ni nič nenavadnega, če proizvajalec diagnostičnih naprav sam odloča, katere naprave bo razvijal z zavestjo (ali pravzaprav pričakovanjem), da bo država potrdila uporabo nove naprave in s tem zagotovila proizvajalcu stalen priliv dohodka. In naj bo nekaj jasno, takšno vedenje ni neetično, to je zgolj dobro poslovno načrtovanje! (No, če nekdo na eni strani lobira medtem ko razvija stvari, da bi jih nato prodal kot rezultat lobiranja na drugi strani, to je pa že …) Kakor koli že, takšno vedenje je neizogibna posledica državne politike – predpisi, odredbe, mandati, itd. – , ki izkrivlja prosti trg.
 
Drug primer – ki sicer nima zveze s cepljenji – medsebojnega delovanja, ki je prisotno med državnim nadzorom in napačno usmerjanimi spodbudami, je denimo naslednji: AMA (Ameriška zdravniška zveza) zasluži kakšnih 70 milijonov dolarjev z izdajanjem CPT licenc. CPT kode – veljavna postopkovna terminologija – razlaga Wikipedia takole:
“CPT kode natančno opisujejo zdravniške, kirurške in diagnostične storitve in so namenjene enotnemu informiranju o zdravstvenih storitvah in postopkih med zdravniki, uporabniki kod, pacienti, akreditacijskimi organizacijami in plačniki za administrativne, finančne in analitične namene.”
 
AMA ima nad kodami avtorske pravice in prodaja licence za njihovo uporabo.
 
V bistvu deluje prevara nekako takole. Mandat za sistem CPT predpisujeta organizaciji Centers for Medicare v sestavi Medicaid Services (CMS) in HIPAA, podatki zanj pa so objavljeni v ameriškem Zveznem registru. Za povezo Relativne enote vrednosti (RVU) – splošna lestvica, po kateri se vrednotijo praktično vse zdravniške storitve – s CPT kodami, je potrebno plačati pristojbino Ameriškemu zdravniškemu združenju (AMA). Z drugimi besedami, država predpisuje uporabo sistema CPT, AMA pa na tem kuje dobičke. (Dober posel, če ti ga le uspe dobiti.)
 
Z nadzorom dostopa na trg zastopniki države znižujejo razpoložljivo ponudbo in obenem povečujejo dobičke nekaterih redkih izbrancev. Seveda to resnično nima veliko opraviti posebej s cepivom proti gripi, vendar premalo domišljene državne iniciative vedno pripeljejo do tovrstnih rezultatov. To je le eden izmed takšnih primerov.
 
V nadaljevanju besedila, ki spremlja razlago kodnega sistema CPT, pod naslovom, “CDC zavrača navzkrižje interesov znotraj Komisije za politiko cepljenja,” odkrijemo, da so bili zdravniki deležni plačanih predavanj v “podporo cepljenju”, denar za nagrajevanje pa je priskrbel Merck, proizvajalec cepiv. (Kakšno presenečenje.) Ko so predstavnikom podjetja Merck in CDC postavili direktno vprašanje, ali ne predstavlja takšen dogovor navzkrižja interesov, so odklonili odgovoriti nanj. Z odklonitvijo odgovora pa so, to je jasno vsakomur, odgovorili pritrdilno.
 

Zaključek

Tako, odkrili smo še eno področje, kjer podatki, logika in zdrava pamet neposredno nasprotujejo informacijam, s katerimi nas zasipajo predstavniki države. (In to še zdaleč ni bilo težko.) Seveda to odkritje ne preseneča, saj nam temeljna logika v bistvu zagotavlja, da se oblastna moč države vedno uporablja za bogatenje peščice na škodo vseh ostalih. Zgodovina je glede tega nezmotljiva. To je tako primerno formuliral Bastiat: “Država je tista fiktivna tvorba, v kateri se vsi trudijo živeti na račun drugih.” Očitno res.
 
Sam nimam kvalifikacij, da bi svetoval komurkoli glede zdravstvenih izbir. Bralca pozivam, naj se odloči sam. Zdi se mi le nekoliko nenavadno in nekoliko tvegano za vsakogar, da bi prepuščal preveč teh odločitev državi, ali natančneje, njenim predstavnikom, še posebej ob tako pičlih očitnih koristih.
 
To še posebej drži, ko se izkaže, da vodi mnoga, če že ne ravno vsa, njihova dejanja vse kaj drugega kot skrb za zdravje in dobrobit državljanov.
 
Avtor prispevka: Wilton D. Alston

Save