Konoplja – kultura prihodnosti ali uspešnejše sedanjosti?

Konoplja – kultura prihodnosti ali uspešnejše sedanjosti? S konopljo človeštvo živelo od svojih najzgodnejših dni do prvih desetletij 20. stoletja, ko so jo pod pritiski nekaterih krogov izobčili najprej v Ameriki in nato tudi drugod, kasneje pa so jo še prepovedali. Vendar se konoplja nezadržno vrača in to kot ena od najbolj vsestransko uporabnih in koristnih rastlin, kar jih pozna človeška civilizacija.

Konopljo in konopljene izdelke najdemo v zapuščini skoraj vseh ljudstev zmernega podnebnega pasu tega sveta. Uporabljala so jo za vrsto različnih namenov, predvsem pa za pridobivanje vlaken za platno in tekstilne izdelke, olja kot osnove za barve in razsvetljavo, semen za prehrano, stebel za izdelavo papirja in gradbenega materiala, odpadnega listja za prehrano živali in steljo ter njenih psihotropnih substanc v obredne, zdravilne in razsvetliteljske namene. Druge tako vsestransko uporabne rastline, kot je konoplja, človeštvo preprosto ne pozna. In vendar se s konopljo na naših poljih in vrtovih nihče glasno ne hvali. Kako to?
 
KONOPLJA V PRETEKLOSTI
Predstavitev rastline konoplje v nekem prastarem botaničnem priročniku

Predstavitev rastline konoplje v nekem prastarem botaničnem priročniku


Preden odgovorimo na to preprosto vprašanje, si nekoliko podrobneje oglejmo bogato svetovno zgodovino konoplje in konopljaštva. Najstarejše najdišče konopljenih izdelkov oz. izdelkov, ki so vsebovali določene dele iz konoplje, izvira iz obdobja pred 12.000 leti na območju sedanje Kitajske. Vsebuje ostanke preprostih peščenih loncev, katerih površino so krasili vzorci konopljenih trakov, poleg njih pa so odkrili še kamnite tolkače, s katerimi so trli konopljo. V mlajšem najdišču iz obdobja okoli leta 4000 pr. n. š., ravno tako na Kitajskem, so našli dokaze o tkaninah iz konoplje in svile, v najdišču iz obdobja od leta 1400 do 1100 pr. n. š. pa so odkrili ostanke delavnic za tkanje konoplje, nekaj kosov ožgane konopljene tkanine in drugo. V grobiščih Čou pri šincunu so odkrili več kot tisoč pogrebnih predmetov. Na popisu so se poleg zlata, žada, marmorja, svile, laka in drugih dragocenosti znašli tudi izdelki iz konoplje. V starodavni Kitajski so bili denimo vojaki zaščiteni z oklepi iz konoplje, streljali so z loki s konopljenimi tetivami, konopljo pa so nasadili okoli vsakega plemiškega gradu, da bi utrdili zemljišče.
 
Konopljo so v stari Kitajski uporabljali še za vse kaj drugega. Tako so v času dinastije Han (220-207 pr. n. š.) odkrili, da lahko iz konoplje naredijo poceni in lahko pisalno površino, medtem ko izvirajo najstarejši primerki pravega konopljenega papirja iz obdobja 140-87 pr. n. š. Leta 770 n. š. so na papirju, ki je bil narejen samo iz konoplje, natisnili prvo knjigo – zbirko molitev Dharani. Konoplja se pojavi tudi v zgodovini kitajske medicine. Znameniti zdravnik Hua Tuo je med letoma 141 in 208 n. š. izumil vino iz konoplje in vreli konopljeni prah, ki ju je uporabljal kot anestetik med svojimi operacijami, cesar šen Nung pa ju je uvrstil med vrhovne eliksirje nesmrtnosti. S prvim so zdravili zaprtje, protin, beriberi, malarijo, revmo in menstrualne težave, z drugim pa preprečevali starostne zapeke, pospeševali okrevanje po vročici in zdravili slabokrvnost. Tudi njihovi sosedje, Indijci, so konopljo uporabljali za zdravljenje vrste bolezni in zdravstvenih težav, vključno z drisko, epilepsijo, delirijem in norostjo, kolikami, revmo, gastritisom, anoreksijo, jetiko, fistulami … V Afriki ob koncu 3. tisočletja pr. n. š. konopljo že dobro poznajo v Egiptu, kjer iz njenih vlaken pletejo vrvi. Dele konopljevine so odkrili v grobnici faraona Ehnatona, konopljin cvetni prah pa na mumiji Ramzesa II.
 
Konopljo so med drugim uporabljali pri gradnji piramid. Poleg vrvi, s katerimi so vlekli kamnite bloke, so v kamnolomih s posušenimi stebli, ki so jih natlačili v razpoke in jih nato močili, da so se napela, lomili kamen. Evropa prav tako ni zaostajala saj je bila konoplja priljubljeno zdravilo srednjega veka, kot zdravilno rastlino pa so jo omenjali v svojih knjigah William Turner, Mattioli, Discobas Taberaemontanus in Nicholas Culpepper. Lekarnarji so s konopljo bolj ali manj uspešno zdravili vse tiste bolezni kot Kitajci in Indijci dolgo pred njimi. Spoznali pa so tudi, da učinkuje pri alkoholizmu, dizenteriji, krvavitvah iz maternice, migreni, ohromelosti, vraničnem prisadu, zastrupitvi krvi, inkotinenci, gobavosti, kačjih pikih, angini itd. Omeniti velja še njeno vlogo pri odkrivanju sveta, saj so ladje gnala konopljena jadra, ki so jih napenjali s konopljenimi vrvmi pa tudi mornarji so bili oblečeni v konopljena oblačila.
 
KONOPLJA V SEDANJOSTI
Naslovnica monografije Velika knjiga o konoplji

Naslovnica monografije Velika knjiga o konoplji

Zakaj torej konoplje na naših poljih skoraj ne najdemo, če pa jo človeštvo na splošno (in tudi Slovenci) pozna že tako dolgo? Da bi našli odgovor na to vprašanje, se moramo vrniti v 20. leta 20. stoletja, in sicer v Ameriko. Kot izumitelji in vpeljevalci tnnogih pomembnih, pa tudi mnogih neumnih stvari, so se izkazali tudi pri konoplji. Na začetku 20. stoletja je kar naenkrat začela hoditi konoplja nekaterim poslovnim krogom, natančneje velekapitalistom s področja kemične in naftne industrije, zelo zelo v napoto. Lastniki naftnih vrelcev in naftnopredelovalne industrije so namreč kaj kmalu spoznali, da bi jim konoplja lahko pokvarila posel, saj bi lahko vse, kar danes izdelujemo iz nafte, torej vse od energentov do kemičnih izdelkov, lahko izdelovali tudi iz nje. Če bi se to zgodilo, bi seveda lastništvo nad naftnimi vrelci ne pomenilo več tolikšnega bogastva. Po drugi strani je prav v tistem času prišlo do odkritja najlonskih vlaken, ki so jim bila vlakna konoplje – tako po ceni kot po uporabnosti prehuda konkurenca, zato jo je bilo treba spraviti s poti. Tako je kapitalu uspelo zlobirati najprej silovito obdavčenje pridelane konoplje in nato, ko jim jo je uspelo po drugi strani zaradi omamnih lastnosti nekaterih sort zdemonizirati, češ da je “hudičeva zel”, ki uničuje naše zdravje in zdravje naše mladine, tudi sčasoma prepovedati.

Rowan Robinson

VELIKA KNJIGA O KONOPLJI

Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.

 
Konoplja pa je kulturna rastlina in jo prištevamo med t. i. oljne predivnice, kar pomeni, da iz nje pridobivamo tako olje kot vlakna, pa še kaj bi se našlo. Spada v skupino najhitreje rastočih – od tod tudi znano reklo “Raste kot konoplja” – in za gojenje najmanj zahtevnih rastlin. Prav neverjetna je: do polne zrelosti in višine zraste v 60-130 dneh, pri tem pa za svojo rast celo na dokaj siromašni zemlji skoraj ne potrebuje gnojenja, predvsem pa ne škropljenja pred škodljivci. Konoplja ima namreč zelo malo naravnih sovražnikov, pa še teh se, tako živali kot rastlin, večinoma lahko ubrani kar sama. Rastlin tako, da jih preprosto preraste, s čimer jim vzame svetlobo; to povzroči njihov propad, zato zgnijejo in še rahlo pognojijo zemljo, na kateri raste konoplja naprej. Pri živalskih škodljivcih pa je tako, da je večina žuželk nima preveč v čislih, zato se jo pogosto uporablja kot izolator pri semenskih posevkih, saj preprečuje opraševanje z nežlahtnim semenskim materialom. Večje živali, kot so srne. zajci in druga divjad pa konopljo v dobi rasti sicer rade smukajo, potem ko je požeta. pa že precej manj. Ta divjad tako v posevku praviloma ne povzroča kakšne večje škode, saj rada smuka le vršičke in liste. ki se nahajajo pri vrhu rastline, kar postane zaradi konopljine hitre rasti kaj hitro nemogoče. Vedeti namreč moramo, da sorte, ki so primerne za pridelavo v našem podnebju, dosegajo višino tudi do 5 m ali več, in v spodnjem delu stebla sploh nimajo listov, tako kot denimo smreke v gozdu. Omeniti velja še velike hektarske donose, ki jih omogočajo različne lokalnim okoliščinam prilagojene sorte. Za konopljo, ki jo pridelujemo za vlakno, ni prav nič presenetljiv donos l5 t suhe mase na 1 ha, pridelovana za seme pa rodi 4-6 t semena na 1 ha.
 
Ko jo požanjemo, ostane za konopljo praktično sterilna njiva, očiščena vsega plevela in škodljivcev. Poleg tega ima ta rastlina zelo razvejene in globoke korenine, ki po žetvi hitro sprhnijo ter pustijo za seboj dobro prezračeno in zrahljano prst. Omeniti velja še precejšnjo neizbirčnost glede kakovosti zemljišča, na katerem jo je mogoče gojiti, kar pomeni, da jo lahko pridelujemo na sveže skrčenem zemljišču, na zbiti zemlji, na površinah, zaraslih z grmovnicami ali plevelom, sejemo pa jo lahko tudi kot strniščni posevek na njivo, s katere smo prej poželi žito. Zaradi vsega naštetega in pa dejstva, da srka konoplja iz zemlje tudi težke kovine, je silno primerna za ekološko sanacijo zemljišča in njegovo ponovno kultivacijo za kmetijske namene. Tudi sicer lahko imenujemo konopljo ekološki pridelek, saj z njo po eni strani zemljo le čistimo ter bogatimo, in ne onesnažujemo, kot to počnemo pri večini drugih kmetijskih kultur. Ob tem njena predelava veliko manj obremenjuje okolje kot denimo predelava lesa, bombaža in drugih industrijskih rastlin. Če upoštevamo še njene donose, pa kakovost njene celuloze, ki je prvovrstna (v nasprotju z lesno, pri kateri je celo do 40 % za okolje zelo obremenjujočega odpadka), ter dolžino vlaken, nam je hitro jasno, zakaj je tako primerna za izdelavo papirja.
 
Do leta 1883, ko so odkrili lesno celulozo, je bilo konopljenega papirja kar 90 % – in to najboljših vrst papirja, kot je papir za bankovce in vrednostne papirje, cigaretni papir, papir za filtrske vrečke, knjige, zemljevide in tako naprej. Zanimivo je, da konopljen papir v primerjavi z večino drugih vrst prenese močenje in je veliko trajnejši od denimo lesnega, saj zdrži več kot 1500 let, medtem ko lesni le kakšnih 70, poleg tega pa ne vsebuje kislin in klora. Reciklirati ga je mogoče do sedemkrat, medtem ko lesnega le štirikrat. Na 1 ha površine lahko pridelamo toliko vlaken konoplje kot na 4 ha gozda ali 2 ha bombaža.
 
KONOPLJA V PRIHODNOSTI
V preteklosti so konopljo precej gojili tudi zaradi velike vsebnosti olja v semenih. To so nato uporabljali za prehrano, razsvetljavo, ogrevanje ter kot surovino v kemični in barvarski industriji, če omenimo le nekaj najočitnejših področij. Konoplja v obliki biodizelskega goriva lahko hitro nadomesti kmetovo odvisnost od naftne industrije pri poganjanju vseh kmetijskih in drugih strojev na sodobnem posestvu. Če pa se zasanjamo precej širše in razmišljamo o splošnih potrebah človeštva po različnih gorivih, tudi tu najdemo prednosti v industrijske namene gojene konoplje. Konoplja je najpomembnejši vir biomase in jo lahko predelamo v metan, metanol ali bencin – vse to ob stroških, ki so nižji od predelave nafte. Najobičajnejši metodi za pridobivanje goriva iz konoplje sta piroliza in biokemijsko kompostiranje. Kaj bi torej rekli, bila lahko bila konoplja kultura prihodnosti?
 
Pomemben podatek je, da pridobimo iz konoplje 10-krat več metanola kot denimo iz koruze. Gorivo, pridobljeno iz konopljenega olja ali kakšnega drugega dela te rastline gori s čistim plamenom in ne vsebuje žvepla, kar je v današnjih časih ogroženosti in obremenjenosti našega okolja lahko zelo zanimiv podatek.
Konopljeno seme je izvrsten vir prehrane, saj je med vsemi znanimi semeni najbogatejši vir maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter popolnih beljakovin. Mleto seme lahko uporabljamo za peko slaščic, kruha za solate, enolončnice, sladolede itd. Da je konoplja spremljevalka človeka in živali že od začetka obstoja sveta, pričajo tudi receptorji za konopljo v možganih in drugih organih tako človeka kot živali. Na to se navezuje prava poplava patentov za zdravila in druge učinkovine, ki smo jim priča v zadnjih nekaj letih. Verjetno je ni substance, pri kateri bi bila raziskovalna dejavnost tako silovita kot ravno pri konoplji oz. pri kanabinoidih.
 
Pred kratkim so znanstveniki odkrili, da komunicirajo možganske celice med seboj s pomočjo naravnih kanabinoidov, ki se izločajo v možganih, podobno kot se izločajo tudi naravni opijati, kot je denimo endorfin. Po drugi strani pa je verjetno do teh odkritij pripeljalo poznavanje njenih blagodejnih učinkov pri spodbujanju ješčnosti pri bolnikih z aidsom, pri preprečevanju slabosti po kemoterapiji, zmanjševanju očesnega pritiska pri glavkomu in tako naprej.
 
Kot vsi vemo, so vsestransko uporabna tudi konopljena vlakna, ki se nahajajo v skorji stebla in dosegajo v dolžino celo do 4 m in več. Če strokovnjaki govorijo o približno 50 tisoč izdelkih, ki jih je moč izdelovati iz konoplje, potem jih na vlakna odpade kar lepo število. Poleg že omenjenega papirja se uporabljajo še za tekstilne izdelke vseh vrst, od rajtrpežnejših in grobih do najfinejših. Vzdržljivost, dolgotrajnost, vpojnost, natezna trdnost, vpojnost za UV žarke in podobno so prednosti, ki jih lahko pripišemo konopljenim vlaknom. Zaradi tega denimo kavbojke zdržijo tudi do petkrat dlje od bombažnih, enako pa seveda velja tudi za druge izdelke, ki jih je na trgu vsak dan več. Iz krajših konopljenih vlaken izdelujejo tudi iverne plošče, ki po trdnosti daleč prekašajo iverke iz lesnih odpadkov, pa izolacijski material, strešno kritino, da o zidakih iz konopljene sredice, ki so lažji in trdnejši od betonskih, sploh ne govorimo. Med prednosti konopljenih vlaken uvrščamo še odpornost proti vročini, plesni, žuželkam in svetlobi. Oljne slike na konopljenem ali lanenem platnu so se ohranile stoletja.
 
Vendar s tem možnosti uporabe konoplje še zdaleč niso izčrpane. Srečamo jo v izdelkih visoke tehnologije, kakršen je na primer vesoljsko plovilo space shuttle, ki je s spodnje strani obloženo s supertermično trpežno konopljeno keramiko. V zadnjem času, ko se vse več govori o pomenu recikliranja v avtomobilski industriji, se tudi konoplja kaže kot ena bolj obetavnih surovin pri izdelavi notranje opreme vozil. Tako so že pred časom nekatere evropske tovarne za svoje najdražje modele izdelovale armaturne plošče iz konoplje, saj so se pokazale kot veliko varnejše od tistih iz steklenih vlaken, ki se pri trkih pogosto prelomijo in lahko nevarno porežejo potnike. V nasprotju s tem se konopljena vlakna ne strgajo, ampak dovolijo le deformiranje armaturne plošče brez dodatnih nevarnosti za potnike. Ko smo že ravno pri avtomobilih, velja omeniti avto iz konoplje, ki ga je tudi poganjalo konopljeno gorivo, izdelali pa so ga v razvojnih laboratorijih podjetja Ford v 40. letih 20. stoletja. Iz konopljenih polimerov izdelana karoserija je bila veliko trpežnejša in trajnejša od pločevine.
 
Seveda pa pri konoplji ni vse rožnato. Njen večji razmah za zdaj preprečuje kar nekaj dejavnikov, ki pa se tako ali drugače nanašajo na njeno več kot polstoletno izobčenost. Medtem ko je v zadnjih 60 ali 70 letih prišlo do pravega buma razvoja kmetijskih, predelovalnih in obdelovalnih strojev za vse vrste kultur in materialov, se pa to pri konoplji ni zgodilo. Prav to je zdaj ena najtežje premostljivih ovir, saj je postalo s tem konopljaštvo delovno intenzivna panoga, pri kateri se je treba neredko zateči k ročnemu delu. Prva težava, na katero naletijo njeni pridelovalci, je torej pomanjkanje kmetijske mehanizacije, saj si denimo s sejalniki za druge poljščine ne moremo prav veliko pomagati. še veliko večja težava pa nastopi ob njenem cvetenju, ko hoče pridelovalec za naročnike iz kozmetičnega ali farmacevtskega sektorja obrezati cvetove in vršičke, pa jih nima s čim, razen na roke. Stvar zase je žetev. saj strojev, s katerimi bi lahko želi konopljo, katere steblo je lahko debelo 2-3 cm, ni ravno na pretek. Vsaj pri nas jih ni, medtem ko je ponudba na zahodu nekoliko boljša.
 
Poudariti je treba, da je tudi industrijska proizvodnja prilagojena predelavi konoplji konkurenčnih surovin in so za prilagoditev proizvodnje potrebna velika vlaganja, kar pa seveda ni tako lahko,
Naslovnica monografije Velika knjiga o konoplji

Naslovnica monografije Velika knjiga o konoplji

saj ne smemo pozabiti na lobiranje zainteresiranih panog, ki sedaj pridelujejo, predelujejo in tržijo konoplji konkurenčne surovine. Čeprav pri nas konoplje za zdaj še ne moremo videti ravno na vsaki drugi njivi, pa so se stvari spremenile, v prid konopljaštva in donosnejše pridelave tudi v našem kmetijstvu. Z našo vključitvijo v EU, kjer je konoplja že od leta 1976 na seznamu subvencioniranih kultur, so se tudi pri nas razmere uredile in konoplja bo sčasoma tako vsakdanja, kot je danes denimo koruza.

Rowan Robinson

VELIKA KNJIGA O KONOPLJI

Knjiga je formata 20,5 x 25 cm, ima 248 strani, v mehki vezavi.

 

 
 

 

Save

Save

Save

Save

Save

Save