Holesterol – največja zdravstvena prevara v zgodovini

Holesterol – največja zdravstvena prevara v zgodovini. Kdo bi si mislil, kajne. Pa si poglejmo, kako je do nje prišlo in zakaj je bila tako dobro in uspešno izpeljana. 

24. junija 1956 je Ameriško združenje za srce na treh največjih ameriških TV mrežah predvajalo oddajo v kateri so predstavili novo teorijo o obolenjih srca: da jih povzroča holesterol.

Glavni zagovornik te teorije ni bil zdravnik ali vsaj znanstvenik, ampak malo znani ekonomist Ancel Keys.

Keys je poimenoval svojo teorijo “lipidna hipoteza.” Glavna ideja je bila, da so meso, jajca in maslo škodljivi in jih je potrebno nadomestiti s koruznim oljem, margarino, perutnino in hladnimi žiti.

Dva tedna po predvajanju je Ameriško združenje za srce podprlo holesterolno teorijo, Ancel Keys pa je kasneje istega leta prišel kot zdravstveni pionir in heroj na naslovnico revije Time Magazine.

Obstajal pa je manjši problem. Keysova ideja ni temeljila na znanosti, je pa bila zato podprta s strani močnih finančnih interesov. Procter & Gamble, na primer, je hitro spoznal, da bi lahko ustvaril milijone s prodajo rastlinskih olj, ki bi nadomestila naravne maščobe.

V naslednjih štiridesetih letih se je prodaja rastlinskih olj več kot potrojila, od nekaj manj kot litra in pol po osebi na več kot pet na leto.

Enako se je zgodilo z margarino, “brezholesterolnim” nadomestkom za maslo. Naslednje leto, torej leta 1957, je prodaja margarine v ZDA prvič v zgodovini presegla prodajo masla.

Kot je bilo že omenjeno, Keysova lipidna hipoteza ni temeljila na znanstvenih izsledkih, jih je bilo pa kar nekaj, ki so jo ovrgli.

Na primer, raziskovalci na Oddelku za kardiovaskularno medicino Univerze Yale so to potrdili s klinično študijo. Ta je pokazala, da imajo ljudje z nizko ravnjo holesterola skoraj dvakrat več srčnih infarktov od tistih z visoko ravnjo holesterola.2

Druga 10-letna študija, ki je bila objavljena v prestižni medicinski reviji Lancet je potrdila, da je pri ljudeh s povišanim holesterolom zmanjšano tveganje za smrt iz katerega koli vzroka.3

V obdobju od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2014 je bilo objavljenih še cela kopica drugih študij, vendar se jih osrednji mediji nikoli niso dotaknili, zdravniki pa jih še naprej vztrajno ignorirajo. Tako smo tudi zadnje mesece priče, kako znani zdravniki še naprej aktivno podpirajo holesterolno prevaro.

Tudi, ko je nova študija objavljena v strokovni reviji Annals of Internal Medicine razkrila, da holesterol ne zvišuje stopnje srčnih obolenj, se je dr. Alice H. Lichtenstein oglasila v obrambo lipidne laži.

Časopisu New York Times je izjavila, da “bi bilo žalostno, če bi rezultate študije ljudje razumeli, kot da lahko znova jedo maslo in sire brez omejitev.” Nato je navedla “dokaz”, da zniževanje holesterola zmanjšuje tveganje za kardiovaskularna obolenja.4

Dr. Lichtensteinova je bila vodilna avtorica prehranskih smernic Ameriškega združenja za srce, ki priporočajo naj ljudje iz svoje prehrane izločajo maščobe in holesterol. Do današnjega dne združenja za srce še vedno izjavljajo, da vodi pot do obrambe pred obolenji srca prek zniževanja holesterola.

Ohranjanje mita prinaša velike zaslužke proizvajalcem zdravil

Farmacevtska industrija ni mogla stati ob strani, medtem ko je prehrambena industrija kovala dobičke na obolenjih srca. Tako so sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja pričeli s preskušanjem zdravil za zniževanje holesterola, kakršni sta compactin in lovastatin.5

Začeli so vlagati milijonska sredstva v reklamne kampanje, ki so sporočale, da so ta zdravila ne le varna, ampak tudi nujno potrebna. V nekaterih oglasih so priporočale celo “pogovor z osebnim zdravnikom” glede jemanja teh zdravil tudi ljudem brez vsakršnih simptomov obolenj srca.

Reklamne kampanje so bile osupljivo uspešne. Prodaja je leta 1987, ko so prva statinska zdravila prišla na tržišče, dosegla 200 milijonov dolarjev, njegovega naslednika, ki je najbolje prodajano zdravilo vseh časov, atorvastatin (Lipitor), pa so od leta 1996 do danes prodali za več kot 150 milijard dolarjev. Prispevek v strokovni reviji Journal of the American Medical Association napoveduje, da bo skupna prodaja statinskih zdravil do leta 2060 dosegla 1 bilijon dolarjev.6

Farmacevtska industrija je prepričala milijone izobraženih ljudi po svetu, vključno z zakonodajalci, in seveda tudi medicinsko srenjo. Ustanova Center za znanost v javnem interesu (CSPI) je podprla Ancel Keysova priporočila. Sprožili so totalno vojno proti holesterolu. In ravno CSPI, ne zdravniki ali znanstveniki, so si izmislili izraz “holesterol – mašilec arterij”. Njihova reklamna kampanja je bila tako uspešna, da še danes večina zdravnikov meni, da je količina holesterola eden najzanesljivejših napovedovalcev srčnega napada.

In vendar lahko statini obolenja srca še poslabšajo. Vzemimo študijo objavljeno v strokovni reviji Atherosclerosis. Ljudje, ki jemljejo statine imajo več plaka v arterijah … torej ravno tisto, kar naj bi statini preprečevali!7

Ta prevara stane življenja vsako leto sto tisoče ljudi po celem svetu. Prav verjetno je, da poznate kakšnega od njih tudi sami.

  1. M Enig, Trans Fatty Acids in the Food Supply: A Comprehensive Report Covering 60 Years of Research, 2nd Edition, 1995, Enig Associates, Inc., Silver Spring, MD, pp 4-8

  2. Krumholz. H.M., et al. Lack of association between cholesterol and coronary heart disease mortality and morbidity and all-cause mortality in persons older than 70 years. Journal of the American Medical Association 272, 1335-1340, 1994.

  3. Weverling-Rijnsburger AW, Blauw GJ, Lagaay AM, Knook DL, Meinders AE, Westendorp RG. “Total cholesterol and risk of mortality in the oldest old.” Lancet 1997;350(9085):1119-23.

  4. O’Connor A. “Study Questions Fat and Heart Disease Link.” New York Times. nytimes.com. Retrieved Jan 15, 2015.

  5. Tobert, J. “Lovastatin and beyond: the history of the HMG-CoA reductase inhibitors.” Nature Reviews Drug Discovery 2, 2003;517-526.

  6. Ioannidis J. “More than a billion people taking statins?: Potential implications of the new cardiovascular guidelines.” JAMA. 2014;311:463-464.

  7. Nakazato R. et. al. “Statins use and coronary artery plaque composition: results from the International Multicenter CONFIRM Registry.” Atherosclerosis. 2012;225(1):148-53.

Save