Novi izsledki rušijo mit o nasičenih maščobah

Njena knjiga razkriva izsledke najnovejših raziskav, ki postavljajo pod vprašaj dolgo prisotno a napačno prepričanje, da so kardiovaskularna obolenja povezana z vnosom maščob in holesterola.

Teicholzova opozarja na napake izvirne Ancel Keys študije; nadalje kako so bile nasičene maščobe tisočletja temelj prehrane zdravega človeka in kako je nizko-maščobna norost povzročila prekomerno uživanje rafiniranih ogljikovih hidratov, ki je povzročilo razbohotenje vnetij in bolezni.1 Teicholzova za časopis Wall Street Journal:2

“Nikoli niso obstajali trdni dokazi, da te (nasičene) maščobe povzročajo obolenja. V to zgolj verjamemo, saj je prehransko politiko v zadnjih petdesetih letih iztirila mešanica osebnih ambicij, vprašljive znanosti, politike in predsodkov.”

Ali smo priča prostemu padu mita o holesterolu v znanosti?

Holesterolni mit je v zadnjem času utrpel trojni udarec, zaradi česar specialisti za srce vse težje in težje opravičijo naravnanost medicinsko-zdravstvene naveze. Naslednje informacije so le zadnje v dolgi vrsti znanstvenih izsledkov, ki izpodbijajo potrebo po strahu pred nasičenimi maščobami.

1. Leta 2012 so raziskovalci na norveški Univerzi za znanost in tehnologijo proučili zdravje in življenjske navade več kot 52.000 odraslih v starosti med 20 in 74 let in zaključili, da je pri ženskah z ‘visokim holesterolom’ (višjim kot 6,7 mmol/L) za 28 odstotkov nižje tveganje za smrt kot pri ženskah z ‘nizkim holesterolom’ (nižjim kot 5 mmol/L).

   Raziskovalci so poleg tega odkrili še, da je pri ženskah tveganje za obolenja srca, zastoj srca in možgansko kap višji pri nižjih ravneh holesterola.3

2. Leta 2013 je priznani londonski kardiolog Aseem Malhotra v medicinski reviji British Medical Journal pozval, naj ignoriramo pozive k zmanjšanju uživanja nasičenih maščob, saj takšno početje v resnici povečuje tveganje za debelost in obolenja srca.4
3. Nato je marca 2014 nova meta-analiza podatkov skoraj osemdesetih študij, ki so vključevale več kot pol milijona ljudi in je bila objavljena v strokovni reviji Annals of Internal Medicine, razkrila, da nimajo tisti, ki uživajo večje količine nasičenih maščob ni več srčnih obolenj od tistih, ki jih uživajo manj.

   Ravno tako niso odkrili nič manj srčnih obolenj pri tistih, ki uživajo večje količine nenasičenih maščob, najsi gre za oljčno ali koruzno olje.5, 6

Maščobe so krivili za škodljive učinke sladkorja

Kaj torej vedo ti znanstveniki in poročevalci česar očitno ne vedo vaši zdravniki? Pred kakšnimi štiridesetimi ali več leti so bile maščobe zmotno prepoznane kot izvirni vzrok obolenj srca, čeprav je bil to ves čas sladkor.

Prehrana z veliko sladkorja zvišuje vaše tveganje za obolenja srca z omogočanjem presnovnega sindroma — to je skupka zdravstvenih težav, ki zajema visok krvni tlak, inzulinsko in leptinsko odpornost, zvišane trigliceride, motnje delovanja jeter in nabiranje maščobe okrog organov trebušne votline.

Inzulinsko in leptinsko odpornost povzročajo dejavniki, ki spremljajo naš sodoben način življenja, vključno s prehrano z veliko rafiniranih ogljikovih hidratov, sladkorjev/fruktozo, rafinirano moko in industrijskimi semenskimi olji.

Da bi bile stvari še slabše, se povprečni človek premalo giblje, trpi kronični stres in pomanjkanje spanca, je izpostavljen strupom iz okolja in je slabega črevesnega zdravja (disbioza). To predstavlja idealne pogoje za nastanek kroničnih obolenj.

Holesterol ni le koristen za naše telo – ampak absolutno nujen

Vsako leto za kardiovaskularnimi obolenji umre kakšnih 800.000 Američanov. Četrtino teh smrti bi lahko preprečili že s preprostimi spremembami načina življenja, kot so ohranjanje primerne teže, gibanje, ter vzdrževanje ustreznih ravni inzulina in leptina.

Z zniževanjem svojega holesterola lahko v resnici še povečate tveganje za kardiovaskularna obolenja. Naše telo potrebuje zadostne ravni holesterola za izvajanje vrste ključnih dejavnosti, obstajajo pa tudi neizpodbitni dokazi, da so izpostavljeni ljudje večjemu tveganju za srčni napad, če preveč znižajo raven svojega holesterola, kot se to zgodi zaradi jemanja statinov.

Holesterol igra ključno vlogo pri izgradnji naših celičnih membran, pri medsebojnem delovanju beljakovin znotraj naših celic, in uravnavanju beljakovinskih poti, ki so potrebne za celično signalizacijo. Prenizka vrednost holesterola lahko vpliva negativno na zdravje naših možganov, hormonske ravni, tveganje za obolenja srca in še in še. Tako postavljanje zgornje meje prehranskega holesterola, še posebej tako NIZKE zgornje meje, kot jo predpisujejo dandanašnji, lahko prinese več slabega kot dobrega.

Resnica o nasičenih maščobah

Enako kot potrebuje naše telo holesterol, potrebuje za pravilno delovanje tudi nasičene maščobe. Ena od možnosti razumevanja in sprejema tega dejstva je razmislek o tem, kakšno hrano je užival človek tekom svoje evolucije. Mnogi strokovnjaki verjamejo, da smo se od paleolitika naprej razvijali kot lovci-nabiralci. Paleolitska prehrana pomeni, da smo uživali živalske produkte večino našega obstoja na Zemlji. Tako trditev, da so nasičene maščobe za nas kar naenkrat škodljive, nima nobenega smisla, še posebej s stališča evolucije.

Še nedavno, iz leta 2010, priporočilo ameriškega Ministrstva za kmetijstvo (USDA) poziva k zmanjšanju vnosa nasičenih maščob na vsega 10 odstotkov našega skupnega vnosa kalorij, ali še celo manj. To je škandalozno in ravno nasprotno od tistega, kar potrebuje večina ljudi za ohranjanje optimalnega zdravja! Najnovejše raziskave priporočajo, naj zdrave maščobe (nasičene in nenasičene iz polnovrednih živil živalskega in rastlinskega izvora) zajemajo vse od 50 do 85 odstotkov našega celotnega vnosa energije. Nasičene maščobe zagotavljajo vrsto pomembnih zdravstvenih koristi, vključno z naslednjimi:

Zagotavljajo gradbeni material za celične membrane, hormone in hormonom podobne spojine	Omogočajo absorpcijo mineralov, vključno s kalcijem	Prenašajo pomembne v maščobah topne vitamine A, D, E in K
Omogočajo pretvorbo karotena v vitamin A	Pomagajo zniževati ravni holesterola (palmitinska in stearinska kislina)	Delujejo kot protivirusno sredstvo (kaprilična kislina)
So optimalno gorivo za naše možgane	Zagotavljajo sitost	Uravnavajo genetsko regulacijo in pomagajo preprečevati raka (butirična kislina)

Sedem dobrih testov za določanje srčnega tveganja

Najboljši pokazatelji tveganja za obolenja srca so navedeni v spodnji tabeli. Zavedajte pa se, da so bili ti isti pokazatelji prepoznani kot dokaj natančni pri določanju tveganja za demenco.

1. Razmerje HDL/skupni holesterol: Odstotek HDL je zelo pomemben dejavnik tveganja za obolenja srca. Preprosto delite vrednost vašega HDL z vrednostjo vašega skupnega holesterola. Ta odstotek naj bi bil nad 24 odstotkov. Pod 10 odstotki predstavlja pomemben pokazatelj tveganja za obolenja srca.

2. Razmerje trigliceridi/HDL: Delite številčno vrednost vaših trigliceridov s številčno vrednostjo vašega HDL. To razmerje naj bi bilo pod 2.

3. NMR lipoprofil: Verjetno najpomembnejši test za določanje tveganja za srčna obolenja. Ta test določa odstotek manjših, bolj škodljivih LDL delcev. Manjši LDL delci se lažje zataknejo, povzročajo močnejša vnetja in so povezani z odpornostjo na inzulin in leptin. Tega testa ne izvajajo standardno, zatorej boste morali verjetno zaprositi svojega zdravnika ali pa ga opraviti samoplačniško.

4. Insulin na tešče: Normalna raven inzulina na tešče je pod 5 mmol/l, idealno pa naj bi bil pod 3 mmol/l. Če je vaša raven inzulina nad 5, jo najlažje znižamo, če zmanjšamo ali izključimo vnos sladkorja vseh oblik, še posebej pa fruktoze in predelanih žitaric.

5. Glukoza na tešče: Študije so razkrile, da je pri ljudeh s krvno vrednostjo glukoze na tešče med 5,6 in 7,0 mmol/l skoraj trikrat večje tveganje za bolezen koronarne arterije kot pri ljudeh z vrednostjo glukoze pod 4,4 mmol/l.

6. Razmerje pas-boki: Trebušna (visceralna) maščoba, torej maščoba, ki se nabira okoli naših notranjih organov, je dobro znani dejavnik tveganja za obolenja srca. Najpreprostejša pot vrednotenja našega tveganja je enostavno merjenje razmerja med pasom in boki. To pa takole: izmerite obseg pasu na najožjem delu in bokov na najširšem delu. (Uporabite lahko tudi kalkulator, ki je v angleščini in ga najdete tukaj: http://www.healthstatus.com/calculate/waist-to-hip-ratio)

7. Raven železa: Previsoka raven železa lahko povzroča hud oksidativni stres, tako prevelika količina železa v krvi lahko poškoduje krvne žile in povečuje tveganje za obolenja srca. Tako se priporoča nadzorovanje serumske ravni feritina in njegovo ohranjanje pod 80 ng/ml. Najpreprostejša pot zniževanja odvečnega železa je krvodajalstvo in terapevtska flebotomija oz. Izpuščanje krvi.

Kaj V RESNICI vključuje za srce zdrava prehrana?

Spodnja razpredelnica nakazuje srcu prijazno prehrano, ki minimalizira vnetja, zmanjšuje odpornost na inzulin in pomaga zniževati tveganje za obolenja srca.

1. Omejite ali povsem izločite vso predelano hrano.

2. Iz svoje prehrane izločite vsa glutenska in močno alergenska živila.

3. Kadar je le možno uživajte ekološko pridelano hrano, da omejite izpostavljenost škodljivim kmetijskim kemikalijam.

4. Izogibajte se gensko spremenjenim organizmov (GSO), ki povzročajo biološko razdejanje na celični ravni in so povezane s celo vrsto zdravstvenih problemov, vključno s kroničnimi vnetji in obolenji srca.

5. Zaužijte vsaj tretjino svoje hrane v presni (termično neobdelani) obliki in se izogibajte kuhanju hrane na visokih temperaturah.

6. V svoji prehrani povečajte delež sveže zelenjave, po možnosti ekološko pridelane in lokalnega izvora.

7. Uživajte naravno fermentirana živila (kislo zelje, kefir, …) ki pomagajo optimizirati črevesne bakterije, ki zagotavljajo dragoceni vitamin K2, vitamine skupine B in druga hranila, ter onemogočajo superantigene, ki povzročajo vnetja in jih izločajo škodljive bakterije.

8. Izogibajte se vsem umetnim sladilom.

9. Omejite uživanje fruktoze na največ 25 gramov dnevno iz vseh virov, vključno s svežim sadjem. Če ste odporni na inzulin, imate diabetes, visok krvni tlak ali obolenje srca, se priporoča omejitev vnosa fruktoze manj kot 15 gramov na dan, dokler se odpornost na inzulin ne normalizira.

10. Nadomestite vse trans- maščobe (rafinirana rastlinska olja, margarina, itd.) z zdravimi maščobami, kot so avokado in avokadovo olje, surovo maslo, siri, oljčno in kokosovo olje; izogibajte se tudi uživanju oksidiranega holesterola (holesterola, ki je postal žarek, kot denimo pri preveč pečeni umešanih jajcih)

11. Za uravnoteženje razmerja omega-3 in omega-6 maščobnih kislin uživajte visoko kakovostna dopolnila omega-3 živalskega izvora (olje krila), in omejite uživanje rafiniranih omega-6 maščob v jedilnih oljih.

12. Vsak dan popijte veliko sveže vode.

In še pet za srce zdravih korakov

Poleg omenjenih navodil obstaja še nekaj priporočil, ki so lahko še posebej dobrodejna pri zmanjševanju kroničnih vnetij in tako zmanjševanju vašega kardiovaskularnega tveganja:

1. Redna rekreacija. Ena od bistvenih koristi rekreacije je v tem, da pomaga normalizirati in ohranjati zdrave ravni inzulina in leptina. Rekreacija poleg tega zvišuje dobri HDL holesterol, pospeši tvorbo rastnega hormona, pomaga uravnavati apetit ter izboljšuje razpoloženje in spanec.
2. Postenje s prekinitvami. Postenje je odličen način “resetiranja” naše presnove, da se lahko naš organizem ponovno nauči, kako za primarni vir energije uporabljati oz. kuriti maščobe, kar posledično vodi v zmanjševanje maščobnim zalog telesa. Postenje s prekinitvami zagotavlja veliko večjo uspešnost in vztrajnost od konvencionalnih programov celodnevnega postenja. Druga uspešna oblika postenja s prekinitvami je postenje vsak drugi dan.
3. Zemljenje (ozemljevanje). Kadar hodimo bosi se prosti elektroni iz zemlje prenašajo v naše telo, elektroni pa so eden najmočnejših znanih antioksidantov. Zemljenje (imenovano tudi ozemljevanje) pomaga zmanjševati vnetja, kot tudi redčiti kri in povzroča, da se rdeče krvničke odbijajo ena od druge in ne privlačijo, kar zmanjšuje možnosti za krvne strdke.
4. IZOGIBANJE statinom. Statinska zdravila lahko znižajo vaš holesterol do nevarno nizke ravni, pri čemer ne narede nič za modulacijo velikosti koščkov LDL holesterola. Statinska zdravila lahko celo pospešijo obolenja srca. Študija iz leta 2012 je razkrila, da je uporaba statinskih zdravil povezana z 52 odstotkov večjo pogostost poapnenja koronarne arterije v primerjavi z ljudmi, ki ne jemljejo teh zdravil.7 Poapnenje koronarne arterije pa je eden glavnih pokazateljev potencialno smrtnega obolenja srca. Z obolenji srca povezujejo tudi antidepresive.
5. Izogibanje vsem mogočim KEMIKALIJAM. BPA, denimo, so povezali z obolenji srca: odrasli z najvišjo ravnjo BPA v urinu so izpostavljeni dvakrat večjemu tveganju za nastanek obolenja koronarne arterije od tistih z nizko ravnjo BPA.