Vitamin A je odkril leta 1912 poljski biokemik Kazimir Funk. Poimenoval ga je vitamine, iz česar je kasneje nastala oznaka vitamin. Funk je bil prvi, ki je govoril o vitaminih, ki jih poznamo še danes. Vitamin A bil odkrit prvi, zato je v njegovi oznaki črko ‘A’.

Vitamin A najdemo v zelenjavi in sadju temnozelene in rumene barve, kot je brokoli, špinača, perje repe, korenje, buče, sladki krompir in marelice, ter živalskih virih kot so jetra, mleko, maslo, siri in jajca.

Tisti iz zelenjave je topen v vodi, saj je v obliki beta-karotena. Vitamin A v obliki beta-karotena lahko izločimo iz telesa z naravnimi procesi, kar predstavlja najboljši način zagotavljanja vitamina A.

Vitamin A je potreben telesu vsakodnevno, s čemer zagotavljamo zdravo kožo kot nenazadnje tudi dober vid.

Veliko ljudi pravi, da nam korenje zagotavlja dovolj vitamina A za preprečevanje nočne slepote. Dejstvo pa je, da so zdravniki starega Egipta predpisovali uživanje jeter, ki so po njihovem mnenju vsebovala zadostno količino vitamina A za preprečevanje taistega.

Vitamin A je ravno tako znan antioksidant, ki učinkovito preprečuje raka in zagotavlja dolgoživost. Poleg tega pomaga pri krepitvi imunskega sistema. Da bi si zagotovili ustrezno absorbcijo vitamina A, pa je potrebno uživati maščobe. Tisti, ki uživajo hrano z manj maščobami ali so primorani v izločevalno dieto, verjetno niso deležni zadostnih količin vitamina A iz prehranskih dopolnil ali vitaminskih pripravkov, ki jih uživajo.

Da bi zagotovili ustrezno absorpcijo vitamina A iz zaužite hrane, je potrebno použiti še zadostno količino beljakovin. Beljakovine se namreč vežejo na vitamin A, ga tako okrepijo, poleg tega pa tudi olajšajo njegovo pot po telesu. Na običajni dan naj bi zaužili nekako 5.000 mednarodnih enot(IU) vitamina A. Odvisno od vašega zdravja in starosti, ga morate zaužiti pač nekaj več ali nekaj manj.

Najvarnejša oblika vitamina A je beta-karoten, ki je bil omenjen malo prej, in ga lahko zaužijemo tudi v veliko večji količini. Ne glede na vašo starost, lahko zaužijete toliko toliko vitamina A v obliki beta-karotena, kolikor vas je volja. Če s prehrano ne dobite dovolj vitamina A, pride do pomanjkanja. Pomanjkanje nikoli ni dobro, saj se to kaže v težavah s kožo, zmanjšano odpornostjo na okužbe, nenazadnje s pojavom nočne slepote.

Dolgotrajnejše pomanjkanje vitamina A povečuje tveganje za razvoj raka, poleg tega pa niste deležni učinkov na preprečevanje staranja, ki naj bi jih imel vitamin A. Čeprav je treba v primeru pomanjkanja takoj začeti z jemanjem nadomestnega vitamina A, učinki niso enaki, kot bi bili, če do pomanjkanja sploh ne bi prišlo.

Po drugi strani pa se v primeru preveč vitamina A izpostavljate nevarnosti pojava sklepnih bolečin, ter bolečin v trebuhu in kosteh.

Ob dejstvu, da tako premalo kot preveč vitamina A povzroča resne zdravstvene težave, je najbolje skrbeti, da ne pride ne do enega ne do drugega stanja. Vitamin A je zelo pomemben in bi moral v prehrani vedno prisoten. Najdemo ga v različnih vrstah hrane, če pa ne, velja razmisliti o jemanju prehranskih dopolnil. Če se odločite za prehranska dopolnila, se prepričajte, da jih ta vsebujejo priporočeno količino – v izogib pojava zdravstvenih težav.