VsiZdravi.org

Je vsa hrana in vsako živilo enako koristno za vsakogar? Ni! Nekatere vrste hrane so koristnejše, bolj zdravilne za naš organizem, medtem ko druge manj koristijo, nekatere celo škodijo. In še to se od človeka do človeka razlikuje! Nekdo lahko celo življenje uživa neustrezno, premastno, preobilno hrano, pa je zdrav ko dren, medtem ko se nekdo drugi prehranjuje podobno, pa ga napadajo bolezni in se sooča s tegobami, da ni ne konca ne kraja.

Dokazano je, da prinaša redno uživanje priporočenih, koristnih, zdravilnih živil, dolgoročno trdnejše zdravje, večjo odpornost pred boleznimi, boljše splošno počutje in večjo odzivnost na morebitna potrebna zdravljenja.

V tej rubriki predstavljamo mnoga znana živila, pa tudi takšna, za katere bi morda kdo najprej pomislil, da ne spadajo zraven. Predstavili bomo tudi manj znana živila, torej takšna, ki jih je dobro vključevati v svojo prehrano, saj nam prinašajo tiste potrebne zdravilne sestavine, ki jih naše telo potrebuje tako za ohranjanje čilosti, kot na drugi strani, za povrnitev zdravja in ponovno vzpostavljanje ustrezne, želene kondicije.

Med najboljša hranila smo uvrstili živila, ki nam pomagajo ohranjati trdno zdravje, nas varujejo pred t.i. civilizacijskimi boleznimi in nam, ko se nas loti kakšna zdravstvena težava, pomagajo premagati le-to in nam povrniti zdravje.

Morda bo koga zmotilo, da smo vanjo vključili tudi za marsikoga nenavadna hranila, kot sta voda, zrak in sonce, vendar bodo tudi ti, po ponovnem premisleku, spoznali, da so vsi našteti bistveni za zdravo življenje.

Pa začnimo z glavnimi skupinami živil in hranil.

Voda
Prva je po našem mnenju voda. Brez nje vemo, da nikjer v vesolju ne more obstajati življenje. Niti ne obstati. Najsi bo to še tako neovrgljivo dejstvo, pa se vendarle do tega naravnega vira in hranila obnašamo vse prej kot odgovorno. Sicer je vode na Zemlji veliko, saj pokriva dobršen del njene površine, a je v obliki morske vode, s katero si, brez dokaj drage in zamudne predelave ne moremo kaj veliko pomagati. Sladke vode je vsega skupaj 1 (en) odstotek. Pa še ta je zelo neenakomerno razporejena. Nekje je je preveč, drugje jo merijo v kapljicah. In še ta je vse bolj onesnažena. Povsod. A telo jo potrebuje. In to čisto.
Več o vodi, njenem pomenu in kako ravnati z njo ali jo pridobivati, si preberite tukaj.

Zrak
To je drugi temelj našega bivanja. Medtem ko nekateri organizmi za svoj obstoj zraka ne potrebujejo, mi brez zraka ne preživimo. Niti nekaj minut ne. In vendar se nam zdi zrak nekaj tako samo po sebi umevnega, da nanj nikoli, ali skoraj nikoli, niti ne pomislimo.

Tudi zrak postaja vse bolj onesnažen, tako na prostem, predvsem v mestih in večjih krajih, ter v okolici industrijskih obratov, kot tudi v zaprtih prostorih, torej doma, na delovnem mestu, v javnih prostorih... Z zrakom na prostem se ukvarjajo predvsem na mednarodni ravni, pa z okoljskimi predpisi, pa okoljsko naravnava civilna družba in še kdo. In tu se nič ne da spreminjati čez noč, potrebno je veliko dogovarjanja, lobiranja, tudi groženj, da bi dosegli zastavljene cilje, torej manj strupene izpuste plinov, smoga, dima, ... ter uvajali tehnologijo, ki nas manj ogroža.

Če že z zrakom na prostem posamezniki ne morejo storiti prav dosti, pa je z zrakom v zaprtih prostorih povsem druga zgodba. Več o tem ...

Sončna svetloba
Bolj naravnega od sončne svetlobe ne obstaja. Večina ljudi se ne zaveda, da se morajo ljudje redno izpostavljati soncu, če hočejo ostati zdravi, ali to zdravje izboljšati. Sončna svetloba je, tako kot svež zrak, čista voda in kavostna in uravnotežena prehrana, osnovno živilo. Če je nismo deležni v zadostni količini, bo naše zdravje trpelo.

Ob pravilnem izkoriščanju se hitro pokaže, da je sončna svetloba izjemno močno terapevtsko sredstvo. Celotno človeško zgodovino so se zanašali nanjo pri preprečevanju in zdravljenju najrazličnejših zdravstvenih težav. Na žalost danes težko najdemo zdravnika, ki bi bil vsaj bežno seznanjen z njeno zdravilnostjo in široko terapevtsko uporabnostjo. Več o tem ...

Ko pravimo, da je aloe vera najbolj navdušujoče zdravilna rastlina, kar jih je razvila narava, tega ne pravimo kar tako. V resnici ni poznane rastline, ki bi se lahko primerjala z zdravilnim potencialom aloe vere. V eni sami rastlini so združene neverjetno močne naravne zdravilne učinkovine. Več o aloe vera...

Avokado
Avokado je bogat z enkrat nenasičenimi maščobami, ki se zlahka pretvorijo v energijo. En avokado vsebuje dvakrat več kalija kot banana, vzdržuje kislo-bazično ravnotežje ter ugodno vpliva na nastajanje krvnih celic. Bogat je z vlakninami, železom, bakrom, fosforjem, kalijem, ter vitamini B3, B5, K in še posebej vitaminom E, ter betakarotenom.

Beluši, šparglji
Beluši vsebujejo veliko glutationa, pomembnega antikarcinogena, vsebujejo tudi rutin, ki ščiti drobne krvne žile pred popokanjem, in verjetno pomaga lajšati posledica radiacije. Beluši so odličen vir vitamina A, C, E, K in vitaminov skupine B, ter kalija, cinka ter fosforja•. Nadalje vsebujejo asparagin, ki vpliva na delovanje ledvic, deluje blago odvajalno in protivnetno.
 
Brokoli
Brokoli prištevamo med popolna živila. Vsebuje dvakrat več vitamina C kot pomaranča ter skoraj toliko kalcija kot surovo, neobdelano mleko – le da se v njem prisotni kalcij laže absorbira•. Vsebuje tudi selen, torej mineral, ki deluje protirakavo in protivirusno. Je srednje bogat vir vitamina A in alfa-tokoferol vitamin E. Vsebuje še vitamin B3, poleg tega pa še magnezij, fosfor in žveplo. Je močan antioksidant, preprečuje raka, čisti črevo, je bogat vir vlaknin, naravni antibiotik

Bučno seme
Bučno seme je bogat vir kalcija, železa, magnezija, kalija, fosforja in cinka, ki ugodno vpliva na prostato in na imunski sistem. Surovo bučno seme vsebuje esencialne maščobne kisline, tudi omega-3 in koristne beljakovine, zato ga naj ne bi segrevali, za poln izkoristek njihove prehranske vrednosti jih je dobro uživati surove. Praženo seme namreč vsebuje uničene maščobe, ki prispevajo k oblogam na krvnih žilah.

Cikorija
Cikorija vsebuje inulin, ki pomaga diabetikom uravnavati ravni krvnega sladkorja .• Je odlična za čiščenje jeter in žolča, ugodno vpliva na prebavo, na krvožilje in na kri, za zdravljenje dispepsije, pomanjkanja apetita, ter odpravljanje črevesnih glist. Njeni listi so odličen vir kalcija, kalija in vitamina A. Je bližnja sorodnica solate in regrata.

Citrusi
Citrusi kot so pomaranče, grenivke, mandarine, limone in limete vsebujejo visoke koncentracije vitamina C (imenovana tudi askorbična kislina). Vitamin C kuri maščobe. Zdravstvene koristi: citrusi so odličen vir vitamina B6, železa in kalija, ter izjemen vir prehranskih vlaknin in vitamina C. Poleg tega vsebujejo kalcij, baker, folno kislino, magnezij, manjgan, fosfor in cink. Vitamin C zmanjšuje učinkovitost maščob. Zmanjšuje njihovo vsebnost, jih utekočinja in raztaplja. Ker jih raztaplja, jih naredi manj učinkovite in tudi lažje odplakljive iz telesa. Vitamin C deluje tudi na odloženi holesterol, tako da ga kuri, zaradi česar onemogoča tvorbo skupkov v krvnih žilah. Poleg bogastva različnih hranil, so limone bogate z bioflavonoidi, ki ščitijo pred škodo s strani prostih radikalov, delujejo kot naravni antibiotiki, ter pomagajo preprečevati bolezni srca in raka. Limone delujejo tudi antibakterijsko in antiseptično, zato so koristne pri razjedah v ustih in bolečem grlu. In končno, limonina pulpa in lupina vsebujeta pektin, spojino, ki znižuje holesterol in pri diabetikih raven krvnega sladkorja. Z dodajanjem citrusov v vsakodnevno prehrano - poskusite ob vsakem obroku in prigrizku - boste zelo pospešili svojo presnovo, povečali sposobnost znebiti se maščob in obenem nadzorovali svojo raven holesterola.

Cukete in ostale poletne buče
Cukete in ostale poletne buče vsebujejo vitamina A in C, pa kalij, kalcij, magnezij in fosfor. Vzdržujejo potrebno kislost jeter in krvi, bučno seme pa odtranjuje črevesne gliste. Cukete so najboljšega okusa takrat, ko so krajše od 15 cm, saj lahko zrastejo tudi več kot pol metra v dolžino, vendar so takrat skoraj brez okusa. 
 
Čebula
Čebula je odličen naraven antioksidant in deluje antialergično, antivirusno in antihistamino. •Žveplove spojine v čebuli pomagajo pri razstrupljanju telesa. Čebula pomaga pri celični obnovi, je bogat vir močnega antioksidanta kvercetina, od mineralov pa kalcija, magnezija, fosforja, kalija. Za zagotovitev maksimalnih prehranskih koristi naj bi se čebula uživala surova ali rahlo poparjena .

Česen
Česnov sok ali olje vsebuje izjemne zaščitne učinkovine za celice, ki pomagajo tudi pri raztapljanju maščobnih zalog. Po zaužitju česna se znižujejo ravni maščob. Česen, česnovo olje, ali karkoli s česnom deluje antibiotočno in se lahko koristi za zdravljenje mnogih zdravstvenih težav. Na kratko, za česen lahko rečemo, da ga lahko uporabljamo kot antibiotik, poleg tega pomaga pri bakterijskih vnetjih ter odlično zmanjšuje zamaščenost na celični ravni. Več o česnu ...
  
Čičerika
Čičerika predstavlja eno osnovnih sestavin za različne enolončnice, prigrizke, predjedi in juhe. Uživali so jo že stari Egipčani, Grki in Rimljani, in na tem področju je še vedno zelo priljubljena. Zdravstvene koristi: čičerika je izjemno bogata z vlakninami, ki pomagajo zniževati holesterol, pomagajo pri boleznih srca in stabilizirajo ravni krvnega sladkorja. Je tudi dober vir beljakovin, mangana, folatov, triptofana, bakra, fosforja in železa.

Gobe
Gobe so že dolgoo priljubljena sestavina hrane. Uživamo jih kuhane, pražene, dušene, surove in vložene, kot tudi v juhah, solatah, mesnih jedeh, predjedeh, omakah, glavnih jedeh in včasih celo kot nadomestek mesa.

Zdravstvene koristi: gobe so odličen vir beljakovin, vlaknin, vitamina C, vitaminov skupine B, kalcija in mineralov. Pri gobah so ugotovili očitne zdravstvene koristi, in sicer:
izboljšujejo srčno zdravje
zmanjšujejo tveganje za raka
pomagajo uravnavati ravni krvnega sladkorja
znižujejo previsok holesterol
napadajo viruse, bakterije in plesni
ojačujejo imunski sistem
lajšajo alergije

Jabolka
Jabolka vsebujejo spojino pektin. Najdemo jo tudi v večini jagodičja in svežega sadja. Nahaja se v celičnih stenah večine sadja, največ ga je v jabolkih. Pektin omejuje količino maščob, ki jih lahko absorbirajo celice. Ko je pektin enkrat v telesu, vpija vodo, pri čemer napada celice, ki zato izločajo maščobne zaloge. V prehrano dodajate jabolčni sok (je poln pektina), jabolka, drugo sveže sadje in jagodičje, in prepustite pektinu, da s svojo močjo razbije maščobne zaloge v vaših celicah. Če parafraziramo znano reklo: Eno jabolko na dan, drži zdravnika stran, bi lahko rekli tudi: Eno jabolko na dan, drži maščobe stran. 

Jajčevci
Mnoge od grških najbolj znanih jedi – kot denimo musaka in namaz melitzana – vsebujejo jajčevce, ki so znani po svojem rahlo grenkem okusu in gobasti strukturi. Jajčevci pripadajo družini razhudnikovk, skupaj s paradižnikom, papriko in krompirjem. Zaradi svojega grenkega okusa, so imeli jajčevce spočetka za strupene – menili so, da lahko nemudoma povzroče raka, gobavost in celo norost. Zdravstvene koristi: jajčevci so bogat vir fitohranil, ki imajo močno antioksidantno delovanje. Ena takšnih spojin je nasunin, ki ga najdemo v lupini jajčevca. Nasunin je antioksidant, ki varuje pred škodo prostih radikalov in ščiti maščobe v membranah možganskih celic. Jajčevci poleg tega vsebujejo klorogenično kislino, ki je znana po svojem antirakavem, antimikrobnem in antivirusnem delovanju, kot tudi da pomaga zniževati slab LDL holesterol. Jajčevci predstavljajo dober vir prehranskih vlaknin, kalija, mangana, bakra in vitamina B1.

Kefir
Kefir je trpek, jogurtu podoben napitek pridobljen iz fermentiranega mleka, ki je v vzhodni in južni Evropi spremljevalec zajtrkov kot tudi večernih prigrizkov. Na področju Rusije ga poznajo že tisočletja, medtem ko se na zahodu širi predvsem med zdravstveno osveščenimi potrošniki.

Zdravstvene koristi: kefir je bogat s koristnimi bakterijami (probiotiki), ki proizvajajo koristne encime, pomagajo pri prebavi in omogočajo razvoj zdrave črevesne flore. Tej krepčilni pijači mnogi pripisujejo poživljanje imunskega sistema, pomoč pri borbi z boleznimi in izboljševanje splošnega zdravja.

Doma preprosto napravimo kefir iz mleka in kefirjevih zrnc. Tisti, ki so občutljivi na mlečne izdelke, in tako ne prenašajo običajnega kefirja iz mleka, lahko pripravijo podobno hraljiv kefir iz kokosovega mleka.

Kitajsko zelje
Kitajsko zelje deluje protivnetno in je izvrsten vir folne kisline, ima malo kalorij kot tudi natrija, •poleg tega je bogat z vitaminom A in dober vir kalija. 

Koleraba
Koleraba je odličen vir folne kisline in vitamina C, ter kalija, selena, magnezija in bakra•. To nizkokalorično živilo je bogato s prehranskimi vlakninami, ki nam pomagajo stabilizirati ravni krvnega sladkorja, zato je priporočljiva pri hipoglikemiji in diabetesu. Lahko pomaga pri edemih, kandidi in virusnih stanjih. Užitna je tako surova kot kuhana ali pečena.

Kokosovo olje
Kokosovo olje ne vsebuje omega-3 maščobni kislin. (Če iščete dober rastlinski vir le-teh, je poleg najbolj znanega vira, torej lanenega olja, zelo zanimivo tudi olje Sacha Inchi.) Vendar je nasičena maščoba, ki jo najdemo v kokosovem olju edinstvena maščoba, ki pomaga preprečevati bolezni srca, pomaga krepiti imunski sistem in se ne spreminja v maščobo v vašem telesu. Še več, pomaga pospeševati vašo presnovo ... in "kuriti" maščobe ter povečevati vaš energetski potencial!

Tako kot materino mleko, je kokosovo olje eden najboljših naravnih virov srednjeverižnih maščobnih kislin, srednjeverižnih trigliceridov (MCTs) in lavrinske kisline. Po zaužitju se MCTs spremenijo v monogliceride in srednjeverižne maščobne kisline. In te se zelo razlikujejo od maščob v rastlinskih oljih. Ko zaužijete lavrinsko kislino, ta spodbudi imunski sistem k boju proti infekcijam in boleznim. Za lavrinsko kislino je znano, da deluje protivirusno, protibakterijsko in protiglivično. Več o tem...

Konopljeno olje
Konopljeno olje in semena konoplje se v fiziologiji prehrane uvrščajo med visoko vredna oljna semena. Že tisočletja se konopljeno seme in olje uporablja za prehrano človeka. Še do druge svetovne vojne je bilo konopljeno olje zelo poznano rastlinsko olje.

Seme konoplje je zelo bogato, saj vsebuje kar osem esencialnih aminokislin, vsebuje pa tudi veliko vitaminov skupne B in vitamin E. Olje pridobivamo iz semen, a ga ne smemo zamenjati z hašišovim oljem. Konopljino olje vsebuje veliko enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Skoraj 90 %, kar je zelo pomembno v prehrani človeka. Več o tem...


Koriander
Koriander je koristen pri zdravljenju vnetij sečil, predvsem kot prevretek enakih delov koriandrovih semen in semen kumina. Tako zelenje kot semena urejajo prebavo, odpravljajo vetrove, bolečine v prebavilih in napihnjenost. Pomagajo še pri nespečnosti, blažijo vnetne procese, saj zavirajo razvoj bakterije E. Coli, blažijo revmatske bolečine, glavobole, kašelj in duševni stres. V ljudski medicini so ga uporabljali za lajšanje tesnobe in nespečnosti. 

Koromač
Koromač ali tudi sladki komarček vsebuje antioksidant kvercetin, deluje protirakavo in ga svetujejo rakavim bolnikom na kemoterapiji ali obsevanju. Blaži črevesne krče in želodčne bolečine, blaži težave v menopavzi, spodbuja prebavo maščob ter ugodno vpliva pri hujšanju. Poleg tega pomaga pri izločanju sluzi iz pljuč. Vsebuje kalcij, magnezij, fosfor, natrij, pa še folno kislino, vitamin C ter veliko rastlinskega estrogena. 

Mleko in mlečni izdelki
Mleko velja za enega od najpomembnejših osnovnih živil in ga priporočajo vsem starostnim skupinam, še posebej pa otrokom. Mleko naj bi vsebovalo vrsto koristnih sestavin, ki nam koristijo pri ohranjanju dobrega zdravja, pomagajo pri rasti in še bi lahko naštevali. Tako naj bi bilo mleko eden od najboljših in najdostopnejših virov kalcija in fosforja, torej mineralov potrebnih za zdravje, izgradnjo kosti in zob, za obrambo pred napadalci od zunaj...

Ohrovt
Ohrovt prištevamo med popolna živila. Pomaga pri izločanju sluzi iz pljuč, ter je koristen za želodec, jetra in imunski sistem. Surov razstruplja želodec in zgornji del debelega črevesa ter pomaga pri prebavi. Uničuje tudi bakterije in viruse, preprečuje raka, je antioksidant. Vsebuje lutein in zeaksantin, ki varuje oči pred degeneracijo makule. Poleg tega vsebuje tudi indol-3-karbinol, ki naj bi ščitil pred nastankom raka debelega črevesa. Je odličen vir kalcija, železa, joda, magnezija, kalija in fosforja, vitaminov A, C, E in K, folne kisline ter klorofila.

Oljčno olje
Oljčno olje je med vsemi splošno znanimi in širše uporabljanimi maščobami dokazano najzdravilnejše, najvarnejše, najbolj zaščitno po svojem delovanju na organizem. Uporabljamo ga lahko za pripravo skoraj vseh vrst jedi, celo sladic in prigrizkov.

Delimo ga v dve glavni vrsti, in sicer beremo na etiketi za prvo Oljčno olje, ki ga pridobivamo iz oljk z rafiniranjem in ga kasneje mešamo z deviškim oljem pridobljenim s tradicionalnimi metodami, to je trenjem, stiskanjem in sem ter tja filtriranjem. Na embalaži ne najdemo podatkov o deležu cenenega rafiniranega olja, ki je skoraj brez okusa in deležu okusnega, aromatičnega in dražjega deviškega olja. Uporabljamo ga predvsem za cvrenje ali kot osnovo za majoneze, kjer bi uporaba deviškega olja hrani lahko pustila premočan okus ali vonj.

Deviško oljčno olje ali najobičajneje na etiketah ekstra deviško, ali mednarodno extra vergine, pridobivamo po tradicionalnih, tudi počasnejših in potratnejših metodah s trenjem, stiskanje ali prešanjem, včasih ga še filtriramo. Oznaka Deviško oljčno olje pomeni, da je njegova kislost manj kot odstotek in je bilo podvrženo poskušanju. Kislost olja se določa z analizo, saj je samo s poskušanjem ne bi mogli. Na kratko: nižja je stopnja kislosti, močnejša je kemična vez, kar pomeni, da so bile oljke, iz katerih so olje iztiskali, brez škodljivcev ob času obiranja, da so olje iztiskali preden so sadeži fermentirali, in da je bilo olje ustrezno hranjeno. Več o oljčnem olju...

Paradižnik
Paradižnik je bogat z likopenom, folno kislino, betakarotenom in drugimi fitokemikalijami s protirakavim delovanjem. Je odličen vir vitamina C (največ vitamina C je v želatinasti ovojnici semen), vsebuje tudi vitamin A in vitamine skupine B, kalij, kalcij, magnezij in fosfor. Ima naravne razkuževalne lastnosti, surov blaži vnetje jeter. Uživanje večjih količin slabi vsrkavanje kalcija iz prebavil. 

Peteršilj
Peteršilj pomaga pri prebavi, deluje kot čistilo in kot tonik ter preprečuje zadah. Vpliva na strjevanje krvi, jo čisti, raztaplja ledvične kamne in spodbuja črevesje. Je antikarcinogen, vsebuje trikrat več vitamina C kot pomaranče in dvakrat več železa kot špinača. Je tudi bogat vir vitamina A, ter bakra, mangana, natrija in kalija.  

Rdeča pesa in perje
Perje rdeče pese vsebuje veliko kalcija, železa, magnezija in fosforja, poleg tega pa še vitamin A, C in vitamine skupine B. Rdeča pesa pa poleg naštetih mangan in kalij. Je odlično čistilo za črevesje, preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov, vpliva na nastajanje krvi, razstruplja jetra in žolčnik. Ker je rdeča pesa bogata z ogljikovimi hidrati, z njenim uživanjem raje ne pretiravajmo. 

Redkvice
Redkvice delujejo antibakterijsko in antifungicidno. Spadajo v družino kapusnic in jih gojijo vsaj od leta 2780 pr. n. št. Vsebujejo kalcij, magnezij, kalij, fosfor, vitamin C, betakaroten ter folno kislino. Redčijo sluz v dihalnih poteh pri prehladu, nahodu, vnetju grla in žrela, spodbujajo izločanje prebavnih sokov. 

Regrat
Regrat deluje krepilno na celoten organizem, vpliva na izboljšanje presnove in čisti kri, deluje antivirusno in ga priporačajo pri zdravljenju AIDS-a in herpesa. Koristen je pri zdravljenju zlatenice, ciroze jeter, edemov, ki so posledica visokega krvnega tlaka, pa pri putiki, artritisu, ekcemih in aknah. Uporabljajo ga za preprečevanje in zdravljenje raka na dojki in pljučih ter pri predmenstrualni napihnjenosti. Listi vsebujejo veliko vitamina A v obliki antioksidanta betakarotena ter vitamina C. Od mineralov vsebuje kalij ter več kalcija in železa kot špinača. Regratova korenina vsebuje inulin, ki znižuje krvni sladkor pri diabetikih. 

Sladki krompir
Sladki krompir je odličen vir antioksidanta betakarotena. Vsebuje kalcij, magnezij, fosfor, kalij, vitamina E in C, ter B1•. Je lahko prebavljiv, ima visoko hranilno vrednost, ugodno vpliva pri vnetju prebavil, čirih in izboljšuje prekrvavitev, veže strupe težkih kovin, da se izločijo iz telesa. Opozorilo: uživanje prevelikih količin lahko povzroči napihnjenost in zgago. Sladki krompir ni v sorodu s krompirjem, niti z yamom - pripada botanični družini slakov. 

Soja
Soja vsebuje lecitin, ki varuje vaše celice pred kopičenjem maščob. Ta spojina poleg tega tudi razgrajuje maščobne zaloge v telesu.

Uživajte izdelke iz soje vsaj trikrat tedensko in vaše telo se bo veliko hitreje sposobno znebiti maščob. Izdelke iz soje lahko najdete v večjih trgovinah s prehrano ali trgovinah z zdravo hrano.

Stročji fižol
Svež stročji fižol vsebuje vitamin A, vitamine skupine B, pa kalcij, kalij cink, železo, magnezij in fosfor. Deluje kot diuretik in ga lahko uporabimo pri zdravljenju diabetesa. Svež stročji fižol se zlahka prelomi in je žameten na otip. 

Špinača
Špinača je bila najljubša hrana Katarine Medičejske, ki je živela v 16. stoletju v Firencah. Zapustila je dom, da bi se poročila s francoskim kraljem, a poskrbela, da so jo spremljali njeni kuharji, ki so znali pripraviti slastne špinačne jedi. Tako je hrana postrežena s špinačo postala znana kot "a la Florentine."

Zdravstvene koristi špinače so mnogostranske. Vsebuje najmanj 13 različnih flavonoidnih spojin, ki so močni antioksidanti in so znani za boj proti raku. Vsebuje tudi zvrhano mero hranil, ki ščitijo kosti, srce, možgane in oči, zmanjšujejo vnetja, lajšajo astmo, artroze in revmatoidni artritis. Poleg tega je odlično energetsko živilo. Špinača je bogat vir vitaminov K, C, B2, B6 in A, mangana, folatov, magnezija, železa, kalcija, kalija, triptofana in prehranskih vlaknin.

Topinambur