Kaj je homocistein?

Homocistein je amino kislina v krvi. Epidemiološke raziskave so potrdile, da se prevelika količina homocisteina v krvi (plazmi) navezuje na povečano tveganje za koronarno bolezen srca, možgansko kap in bolezen perifernega ožilja. Drugi podatki nakazujejo, da lahko homocistein s poškodovanjem notranjih sten arterij in povzročanjem krvnih strdkov učinkuje na aterosklerozo. Ta vzročna povezana še ni nedvoumno potrjena.
 

Na ravni homocisteina v krvni plazmi močno vpliva prehrana, kot tudi genetski dejavniki. Prehrambene učinkovine z najmočnejšim vplivom so folna kislina in vitamina B6 in B12. Folna kislina in drugi vitamini skupine B pomagajo pri razgradnji homocisteina v telesu. Več študij je potrdilo, da so višje ravni vitaminov skupine b povezane, vsaj deloma, z nižjimi koncentracijami homocisteina. Drugi novejši dokazi kažejo, da so njižje koncentracije folne kisline v krvi, povezane s povečanim tveganjem za pogubno bolezen koronarne arterije in možgansko kapjo.
 
Trenutno poteka več kliničnih testiranj, s katerimi ugotavljajo, ali znižanje ravni homocisteina vodi v nižje tveganje za bolezen koronarne arterije. Nedavni podatki potrjujejo, da ukrepi bogatenja hrane s folno kislino zmanjšujejo povprečne ravni homocisteina v telesu.
 
Druga odkritja nakazujejo, da bi laboratorijsko preverjanje ravni homocisteina v krvni plazmi, izboljšalo oceno tveganja. To še posebej velja za paciente z osebno ali družinsko zgodovino kardiovaskularnih bolezni, pri katerih pa dobro znani dejavniki tveganja (kajenje, visok krvni holesterol, visopk krvni tlak) niso prisotni.
 
Čeprav vsi dokazi o blagodejnosti nižjih vrednosti homocisteina še niso zbrani, se pacientom z večjim tveganjem toplo priporoča zagotovitev zadostnih količin folne kisline in vitamina B6 in B12 v prehrani. Hrana bogata s folno kislino vključuje zeleno listno zelenjavo in izdelke iz semen obogatene s folno kislino. A to je le en od dejavnikov tveganja. Vsak zdravnik, ki priporoča prehranski pristop k zmanjševanju tveganja, mora poznati celoten profil dejavnikov tveganja neke osebe in tudi njeno prehrano kot celoto.